Tiskane izdaje
Ljubljana – Potem ko je Agencija za pošto in elektronske komunikacije (Apek) predstavila popravke informacijskega memoranduma za dražbo frekvenc za mobilne komunikacije, je že kazalo, da je s tem kolikor toliko pomirila operaterje. Toda neuradne informacije o izklicnih cenah in najnovejša dogajanja na trgu znova sprožata pomisleke.
Apek izklicnih oziroma rezerviranih cen še ni objavil, po neuradnih informacijah pa bo cena za celoten spekter, ki bo na dražbi na voljo, bliže 130 kot 100 milijonom evrov. Osnova za izračun je menda avstrijska izklicna cena, deljena z določenimi količniki, pri čemer je treba povedati, da so v sosednji državi podeljevali frekvence za 20 let, ne za 15, kot jih bodo v Sloveniji, in da je tam razširjenost mobilne telefonije 170-odstotna, pri nas pa 110-odstotna, kar pomeni več poslovnih priložnosti za operaterje in druge ponudnike.
Naši sogovorniki iz operaterskih krogov se sprašujejo, čemu tako visoka izklicna cena in kakšen je namen dražbe, če je država – ceno potrdi vlada na predlog Apeka – že z rezervirano ceno jasno nakazala svoja pričakovanja. »Izklicna cena ne sme biti previsoka, da lahko steče konkurenčni boj med dražitelji. Naš cilj ni doseči cene, zaradi katerih bo industrija mobilnih komunikacij trpela,« je glede cen še pred njihovo potrditvijo za Delo dejal direktor direktorata za informacijsko družbo na ministrstvu za znanost, šolstvo in šport Marjan Turk.
Toda po mnenju naših sogovornikov bo ob takšnih cenah zelo malo prostora za draženje in je zato tudi bolj ali manj odveč ukvarjanje z zapletenim modelom kombinatorne časovne dražbe (cca). Takšen model dražbe je zdaj mogoč, potem ko je državni zbor sprejel popravek zakona o elektronskih komunikacijah. Pred tem pa je agencija pripravljala dražbo brez zakonske podlage. Vendar je direktor Apeka Franc Dolenc vseskozi zatrjeval, da je takšna oblika podeljevanja frekvenc najbolj optimalna. Na te trditve se je predsednik sveta za elektronske komunikacije Dušan Caf na twitterju odzval, da agencija ni predstavila nikakršne študije in da glede na specifičnost slovenskega trga dražba cca morda ni najboljša možnost. Navsezadnje bo ta model »prodaje« frekvenc tudi drag. Samo agencija bo za zunanje svetovalce namenila več kot 700.000 evrov, vsak po nekaj sto tisočakov pa bodo zanje verjetno odšteli tudi operaterji.
Postavlja se tudi vprašanje, kako bodo predvsem manjši operaterji zmogli finančno breme nakupa licenc za frekvence in nato še nekaj let po deset ali 20 milijonov evrov letnih vlaganj v omrežja. Za Tušmobil se pojavljajo govorice, da bi manjšinski delež kupil lastnik Telemacha, ameriški sklad KKR, kar bi temu operaterju omogočilo sodelovanje na dražbi. Pogovori so po naših informacijah šele v začetni fazi, vendar brez novega vlagatelja ta operater verjetno ne bo sposoben sodelovati na dražbi in v prihodnjem boju s konkurenco. Zunanjega vlagatelja oziroma partnerja za sodelovanje na dražbi menda išče tudi T2.
Ta dva operaterja sta tudi najbolj očitna »prejemnika« regulatorjeve pomoči, saj je za ponudnike z manj kot 15-odstotnim tržnim deležem ali nove vstopnike rezerviran del spektra v najbolj zaželenem območju 800 MHz. »Takšna odločitev agencije je diskriminacija uspešnih operaterjev,« je ogorčen član uprave Simobila Ulrich Rokita. Tudi možnost že omenjenega povezovanja med Tušmobilom in Telemachom tako regulatorjevo pomoč malim postavlja v čudno luč. »Če se zgodi karkoli dramatičnega, se bomo prilagodili,« je na naše vprašanje, kaj bodo storili, če se bodo zgodile bistvene spremembe pri operaterjih, že ob predstavitvi osnutka informacijskega memoranduma odgovoril Franc Dolenc. Kako bo agencija prilagodila pravila, pa ni pojasnil. Zelo verjeten scenarij je, da bodo vse morebitne tovrstne povezave objavljene šele po dražbi, ko bodo operaterji in njihovi vlagatelji že kupili frekvence, nekateri pod drugačnimi pogoji kot drugi.
