Vlada se ne odziva pravočasno na priporočila varuha človekovih pravic
DZ je v petih letih vsem institucijam in funkcionarjem priporočil, naj upoštevajo vseh 487 varuhovih priporočil, od katerih je bilo uresničenih dve tretjini.
Odpri galerijo
Vlasta Nussdorfer se poslavlja od funkcije varuhinje človekovih pravic. Foto Uroš Hočevar
Varuhinja Vlasta Nussdorfer, ki je danes na zadnji novinarski konferenci pred koncem svojega šestletnega mandata predstavila poročilo varuha za lani in pregled upoštevanja njegovih priporočil v šestih letih, je opozorila, da sta za uresničitev priporočil odgovorna vlada in DZ. A se po njenih besedah pravočasno ne odzivata niti na ustavne odločbe.
Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da vlada in DZ ne pripravita ustreznih rešitev še pred potekom roka za odpravo protiustavnosti. Več kot deset odločb ustavnega sodišča po njenih besedah ostaja nespoštovanih. Med njimi jih je nekaj, ki so bile sprejete tudi na podlagi varuhovega predloga. »Gre za hudo kršitev načel pravne države,« je poudarila.
Varuh je v njenem mandatu vložil devet zahtev za oceno ustavnosti. Z njimi je med drugim uspel dokazati, da je zakon za uravnoteženje javnih financ arbitrarno znižal pokojnine. Prav tako je bil uspešen pri utemeljitvi, da morajo občine še naprej s subvencijami pomagati socialno šibkejšim, ki tudi zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj živijo v tržnih in hišniških stanovanjih.
Država mora nadalje po ustavni odločbi samozaposlenim obračunavati realen in ne fiktiven dohodek, če zaprosijo denimo za znižano plačilo vrtca ali drugo socialno pravico iz javnih sredstev. Prav tako je varuh uspel z zahtevama, da uklonilni zapor ni več veljaven institut v sistemu in da se je uveljavila posebna hramba arhivov psihiatričnih bolnišnic.
DZ je v petih letih vsem institucijam in funkcionarjem priporočil, naj upoštevajo vseh 487 varuhovih priporočil, od katerih je bilo uresničenih dve tretjini. Z letnim poročilom za leto 2018 je varuh dodal 88 novih priporočil.
Pri vprašanju, katera priporočila niso uresničena in zakaj, se moramo vprašati tudi, kdo je za to odgovoren, je izpostavila Nussdorferjeva. Varuh je svoje delo po njenih besedah opravil s tem, da je na nepravilnosti in kršitve opozoril. Izvršna oblast mora priporočila uresničiti, DZ pa ima pri tem nadzorno funkcijo, je spomnila. »Očitno ni dovolj zgolj sprejeti priporočila vsem organom, naj upoštevajo in uresničijo varuhova priporočila. DZ mora spremljati, ali se njegovo priporočilo tudi uresničuje,« je pozvala.
Nussdorferjeva, ki se ji mandat izteče 23. februarja, ugotavlja, da je varuh postal prepoznavna ustanova. Pohvalila pa je tudi vlado pod vodstvom Mira Cerarja, ki je na poročilo varuha za leto 2017 napisala dobro odzivno poročilo. Tudi obeti v mandatu aktualne vlade so po njeni oceni dobri.
V petek bo posle predala novoimenovanemu varuhu Petru Svetini, sama pa si bo vzela daljši dopust, je dejala.
Varuhinja človekovih pravic je opozorila, da vlada in DZ ne pripravita ustreznih rešitev še pred potekom roka za odpravo protiustavnosti. Več kot deset odločb ustavnega sodišča po njenih besedah ostaja nespoštovanih. Med njimi jih je nekaj, ki so bile sprejete tudi na podlagi varuhovega predloga. »Gre za hudo kršitev načel pravne države,« je poudarila.
Varuh je v njenem mandatu vložil devet zahtev za oceno ustavnosti. Z njimi je med drugim uspel dokazati, da je zakon za uravnoteženje javnih financ arbitrarno znižal pokojnine. Prav tako je bil uspešen pri utemeljitvi, da morajo občine še naprej s subvencijami pomagati socialno šibkejšim, ki tudi zaradi pomanjkanja neprofitnih stanovanj živijo v tržnih in hišniških stanovanjih.
Država mora nadalje po ustavni odločbi samozaposlenim obračunavati realen in ne fiktiven dohodek, če zaprosijo denimo za znižano plačilo vrtca ali drugo socialno pravico iz javnih sredstev. Prav tako je varuh uspel z zahtevama, da uklonilni zapor ni več veljaven institut v sistemu in da se je uveljavila posebna hramba arhivov psihiatričnih bolnišnic.
DZ je v petih letih vsem institucijam in funkcionarjem priporočil, naj upoštevajo vseh 487 varuhovih priporočil, od katerih je bilo uresničenih dve tretjini. Z letnim poročilom za leto 2018 je varuh dodal 88 novih priporočil.
Pri vprašanju, katera priporočila niso uresničena in zakaj, se moramo vprašati tudi, kdo je za to odgovoren, je izpostavila Nussdorferjeva. Varuh je svoje delo po njenih besedah opravil s tem, da je na nepravilnosti in kršitve opozoril. Izvršna oblast mora priporočila uresničiti, DZ pa ima pri tem nadzorno funkcijo, je spomnila. »Očitno ni dovolj zgolj sprejeti priporočila vsem organom, naj upoštevajo in uresničijo varuhova priporočila. DZ mora spremljati, ali se njegovo priporočilo tudi uresničuje,« je pozvala.
Nussdorferjeva, ki se ji mandat izteče 23. februarja, ugotavlja, da je varuh postal prepoznavna ustanova. Pohvalila pa je tudi vlado pod vodstvom Mira Cerarja, ki je na poročilo varuha za leto 2017 napisala dobro odzivno poročilo. Tudi obeti v mandatu aktualne vlade so po njeni oceni dobri.
V petek bo posle predala novoimenovanemu varuhu Petru Svetini, sama pa si bo vzela daljši dopust, je dejala.
Varuh je lani obravnaval 309 utemeljenih pobud in med njimi brez upoštevanja zagovorništva otrok ugotovil 377 kršitev, kar je 56 manj od leta prej.
Na večini področij je opazil napredek. Izjemi sta področji ustavno zagotovljene enakosti pred zakonom in ustavne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, medtem ko je bilo pri načelu pravičnosti število kršitev nespremenjeno.
Organov, kjer je lani ugotovil kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je bilo 45, kar je devet manj kot leto prej. Največ kršitev so ugotovili na ministrstvu za delo. Vendar pa je njihovo število s 103, kolikor so jih našteli leta 2017, padlo na 64. Na drugem mestu po številu kršitev je vlada, na tretjem pa lokalna samouprava oz. občine. Tako vlada kot lokalna samouprava sta nazadovali, saj so pri obeh zabeležili 13 kršitev več kot leto prej.
Na večini področij je opazil napredek. Izjemi sta področji ustavno zagotovljene enakosti pred zakonom in ustavne pravice do osebnega dostojanstva in varnosti, medtem ko je bilo pri načelu pravičnosti število kršitev nespremenjeno.
Organov, kjer je lani ugotovil kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin, je bilo 45, kar je devet manj kot leto prej. Največ kršitev so ugotovili na ministrstvu za delo. Vendar pa je njihovo število s 103, kolikor so jih našteli leta 2017, padlo na 64. Na drugem mestu po številu kršitev je vlada, na tretjem pa lokalna samouprava oz. občine. Tako vlada kot lokalna samouprava sta nazadovali, saj so pri obeh zabeležili 13 kršitev več kot leto prej.
