Vladni fiasko s tožilci se nadaljuje
Če bo ponovljeni poziv za kandidature za evropske delegirane tožilce neuspešen, bomo šli v novega.
Odpri galerijo
V interesu ministrstva je, da se Slovenija čim prej vključi v projekt evropskega javnega tožilstva, pravi minister Marjan Dikaučič. FOTO: Voranc Vogel
V ponedeljek opolnoči se je iztekel rok za prijavo na novi poziv ministrstva za pravosodje, v katerem so 15 dni čakali na morebitne kandidature za evropske delegirane tožilce. Kot je znano, je vlada s sklepom, ki je po enotni oceni pravne stroke nezakonit, prvi postopek izbire tožilcev razveljavila.
Na vložišče pravosodnega ministrstva do izteka roka ni prispela nobena kandidatura za evropskega delegiranega tožilca. Na ministrstvu dopuščajo možnost, da bo kakšna vendarle prispela s pošto v dveh ali treh dneh, kolikor je rok Pošte Slovenije za dostavo pisemskih pošiljk. Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je pred tem izrazil upanje, da bo odziv tožilcev na novi razpis pozitiven oziroma da se bodo interesenti nanj odzvali, prav tako pa, da bo Državnotožilski svet vendarle spremenil stališče in opravil nov postopek izbire.
Na prvi razpis so se prijavili trije tožilci, izmed njih je Državnotožilski svet vladi v imenovanje predlagal dva, Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler. Neuradno menda kandidata zaradi svojega preteklega dela nista bila pogodu predsedniku vlade Janezu Janši, uradno pa naj bi se v postopku izbire zgodile nejasnosti oziroma »težave s postopkom«.
Premierove ocene je v svoji odstopni izjavi potrdil tudi Anže Erbežnik, državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, ki velja za kader blizu stranke SDS. Funkcijo je Erbežnik opravljal le slabe tri tedne, je pa v tem času sodeloval pri pripravi novega poziva za zbiranje tožilskih kandidatur. V odstopni izjavi je sekretar zapisal, da »glede bistvenega vprašanja evropskih delegiranih tožilcev na ministrstvu za pravosodje poskušajo prikriti lastne napake iz preteklega neuspešnega postopka imenovanja«.
To naj bi po njegovih trditvah počeli tudi s cenzuriranjem pravnih obrazložitev medijem in drugim akterjem. S tem se po njegovi oceni onemogočata ustrezna komunikacija in razplet vprašanja teh tožilcev po zakoniti in mirni poti, brez pravnega spora. Sloveniji namreč grozi celo tožba evropske komisije.
Oštir in Frank Elerjeva sta se odločila za vnovično kandidaturo. »Lahko potrdim, da sva se s kolegico Frank Eler prijavila na novi razpis,« nam je sporočil Matej Oštir. Na druga vprašanja, predvsem, ali bosta odločitev vlade o njuni neizbiri sodno spodbijala, pa ni želel odgovoriti. »Ključno vprašanje v tej sagi je, ali sta oziroma bosta kandidata za evropska tožilca sprožila nov upravni spor zoper sklep vlade, potem ko jima je bil ta končno tudi formalno vročen. S prijavo na novi razpis si predvsem varujeta pravni interes za tožbo,« komentira njuno vnovično kandidaturo Aleš Zalar, nekdanji pravosodni minister.
Državnotožilski svet, ki je pristojen za postopek izbire tožilcev, je – kot smo pisali – ocenil, da je vladni sklep o neimenovanju omenjenih dveh strokovno izbranih kandidatov Oštirja in Frank Elerjeve nezakonit, tak pa je tudi novi poziv ministrstva k vložitvi kandidatur. Iz pisnega stališča Državnotožilskega sveta je jasno, da o morebitnih novih kandidaturah za evropska delegirana tožilca Državnotožilski svet sploh ne bo odločal. S tem pa je tudi že seznanil glavno evropsko tožilko Lauro Kövesi.
Zaplet ne koristi nikomur, tožilske kandidature so postale politično vprašanje in nemogoče je napovedati, kako se bo zadeva razpletla. Zagotovo se napoved premiera Janše, da bo postopek končan do jeseni, ne bo uresničila. Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija je sicer v tožilsko sago včeraj vpletel še »moč globoke države«.
»Ve se, kdo se sploh lahko prijavi, vse druge pa v osrednjih medijih čaka pogrom. In to naj bi bila vladavina prava,« je tvitnil ob novici, da so včeraj na ministrstvu za pravosodje še kar čakali na morebitno pošto s kandidaturami.
Kako bo ravnalo ministrstvo? »Če kandidatur na trenutni razpis ne bo, bo ministrstvo javni poziv ponovilo, predvidoma pa bo rok za oddajo kandidatur daljši,« so sporočili z ministrstva za pravosodje. Ob tem pa so poudarili, da si želijo in prizadevajo za »konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov za čim prejšnje imenovanje delegiranih tožilk in tožilcev«. V interesu ministrstva je, so še zapisali, da se v najkrajšem možnem času izvede postopek in da se tudi Slovenija s svojima predstavnikoma čim hitreje vključi v projekt evropskega javnega tožilstva.
Na vložišče pravosodnega ministrstva do izteka roka ni prispela nobena kandidatura za evropskega delegiranega tožilca. Na ministrstvu dopuščajo možnost, da bo kakšna vendarle prispela s pošto v dveh ali treh dneh, kolikor je rok Pošte Slovenije za dostavo pisemskih pošiljk. Minister za pravosodje Marjan Dikaučič je pred tem izrazil upanje, da bo odziv tožilcev na novi razpis pozitiven oziroma da se bodo interesenti nanj odzvali, prav tako pa, da bo Državnotožilski svet vendarle spremenil stališče in opravil nov postopek izbire.
Na pravosodnem ministrstvu do včeraj brez novih kandidatov.
Vnovični prijavi Mateja Oštirja in Tanje Frank Eler.
Ob ponovljenem razpisu bo rok za oddajo kandidatur daljši.
Vnovični prijavi Mateja Oštirja in Tanje Frank Eler.
Ob ponovljenem razpisu bo rok za oddajo kandidatur daljši.
Na prvi razpis so se prijavili trije tožilci, izmed njih je Državnotožilski svet vladi v imenovanje predlagal dva, Mateja Oštirja in Tanjo Frank Eler. Neuradno menda kandidata zaradi svojega preteklega dela nista bila pogodu predsedniku vlade Janezu Janši, uradno pa naj bi se v postopku izbire zgodile nejasnosti oziroma »težave s postopkom«.
Tožilca Matej Oštir in Tanja Frank Eler sta z vnovično prijavo na razpis zavarovala svoj pravni interes za tožbo. FOTO: Matej Družnik
Premierove ocene je v svoji odstopni izjavi potrdil tudi Anže Erbežnik, državni sekretar na pravosodnem ministrstvu, ki velja za kader blizu stranke SDS. Funkcijo je Erbežnik opravljal le slabe tri tedne, je pa v tem času sodeloval pri pripravi novega poziva za zbiranje tožilskih kandidatur. V odstopni izjavi je sekretar zapisal, da »glede bistvenega vprašanja evropskih delegiranih tožilcev na ministrstvu za pravosodje poskušajo prikriti lastne napake iz preteklega neuspešnega postopka imenovanja«.
To naj bi po njegovih trditvah počeli tudi s cenzuriranjem pravnih obrazložitev medijem in drugim akterjem. S tem se po njegovi oceni onemogočata ustrezna komunikacija in razplet vprašanja teh tožilcev po zakoniti in mirni poti, brez pravnega spora. Sloveniji namreč grozi celo tožba evropske komisije.
Ponovna kandidatura že izbranih
Oštir in Frank Elerjeva sta se odločila za vnovično kandidaturo. »Lahko potrdim, da sva se s kolegico Frank Eler prijavila na novi razpis,« nam je sporočil Matej Oštir. Na druga vprašanja, predvsem, ali bosta odločitev vlade o njuni neizbiri sodno spodbijala, pa ni želel odgovoriti. »Ključno vprašanje v tej sagi je, ali sta oziroma bosta kandidata za evropska tožilca sprožila nov upravni spor zoper sklep vlade, potem ko jima je bil ta končno tudi formalno vročen. S prijavo na novi razpis si predvsem varujeta pravni interes za tožbo,« komentira njuno vnovično kandidaturo Aleš Zalar, nekdanji pravosodni minister.
Aleš Zalar, nekdanji pravosodni minister:
Državnotožilski svet se bo moral odločiti, ali bo šel še enkrat v presojo prispelih kandidatur. Logično se sicer zdi, da bo vztrajal pri svojem stališču, da pri ponovljenem postopku, ki je nezakonit, ne bo sodeloval. Rešitev tega zapleta da lahko samo sodišče z vsebinsko presojo vladnega sklepa.
Ali je bil cilj Janeza Janše, da evropskih delegiranih tožilcev Slovenija sploh ne imenuje, ne vem, je pa dosegel svoje že s tem, ko je vlada sprejela nezakonit sklep o prekinitvi prvega postopka imenovanja.
Državnotožilski svet se bo moral odločiti, ali bo šel še enkrat v presojo prispelih kandidatur. Logično se sicer zdi, da bo vztrajal pri svojem stališču, da pri ponovljenem postopku, ki je nezakonit, ne bo sodeloval. Rešitev tega zapleta da lahko samo sodišče z vsebinsko presojo vladnega sklepa.
Ali je bil cilj Janeza Janše, da evropskih delegiranih tožilcev Slovenija sploh ne imenuje, ne vem, je pa dosegel svoje že s tem, ko je vlada sprejela nezakonit sklep o prekinitvi prvega postopka imenovanja.
Državnotožilski svet, ki je pristojen za postopek izbire tožilcev, je – kot smo pisali – ocenil, da je vladni sklep o neimenovanju omenjenih dveh strokovno izbranih kandidatov Oštirja in Frank Elerjeve nezakonit, tak pa je tudi novi poziv ministrstva k vložitvi kandidatur. Iz pisnega stališča Državnotožilskega sveta je jasno, da o morebitnih novih kandidaturah za evropska delegirana tožilca Državnotožilski svet sploh ne bo odločal. S tem pa je tudi že seznanil glavno evropsko tožilko Lauro Kövesi.
Glavna evropska tožilka Laura Kövesi. FOTO: Kenzo Tribouillard/Afp
Kaj napoveduje ministrstvo
Zaplet ne koristi nikomur, tožilske kandidature so postale politično vprašanje in nemogoče je napovedati, kako se bo zadeva razpletla. Zagotovo se napoved premiera Janše, da bo postopek končan do jeseni, ne bo uresničila. Direktor vladnega urada za komuniciranje Uroš Urbanija je sicer v tožilsko sago včeraj vpletel še »moč globoke države«.
»Ve se, kdo se sploh lahko prijavi, vse druge pa v osrednjih medijih čaka pogrom. In to naj bi bila vladavina prava,« je tvitnil ob novici, da so včeraj na ministrstvu za pravosodje še kar čakali na morebitno pošto s kandidaturami.
Kako bo ravnalo ministrstvo? »Če kandidatur na trenutni razpis ne bo, bo ministrstvo javni poziv ponovilo, predvidoma pa bo rok za oddajo kandidatur daljši,« so sporočili z ministrstva za pravosodje. Ob tem pa so poudarili, da si želijo in prizadevajo za »konstruktivno sodelovanje vseh deležnikov za čim prejšnje imenovanje delegiranih tožilk in tožilcev«. V interesu ministrstva je, so še zapisali, da se v najkrajšem možnem času izvede postopek in da se tudi Slovenija s svojima predstavnikoma čim hitreje vključi v projekt evropskega javnega tožilstva.
