Vladni kabinet išče večje prihranke tudi z eDražbo

Vlada načrtuje centralizacijo informatike, lotila se bo celo javnega naročanja v zdravstvu.

Objavljeno
26. december 2014 20.13
LJUBLJANA 06.01. 2012 kartončki z navodili za hrano. Foto: ALESS CCERNIVEC/Delo
Mario Belovič, notranja politika
Mario Belovič, notranja politika
Ljubljana – Vlada bo po pogajanjih s sindikati javnega sektorja, ko ji ni uspelo dodatno znižati plač zaposlenim, pospešeno krenila v varčevanje na drugih področjih. Možnost velikih prihrankov je pri javnih naročilih, kjer direktorat za javno naročanje uvaja sistem eDražbe.

Ministrstvo za finance in ministrstvo za javno upravo sta pripravili spletno aplikacijo eDražba, s katero bo mogoče v postopkih javnega naročanja z uporabo obratne elektronske dražbe ustvariti dodatne prihranke za državni in druge proračune ter zmanjšati stroške. Ministrstvi sta aplikacijo letos testno preizkusili, jeseni pa je bilo izvedenih nekaj dražb. Uporaba aplikacije eDražbe je poleg skupnega naročanja vlade, predvsem v zdravstvu, in ob centralizaciji informatike eden izmed ukrepov za zniževanje odhodkov. Sašo Matas, generalni direktor direktorata, pravi, da se na ravni ministrstev »zgolj zaradi uporabe eDražbe pričakuje prihranek v višini vsaj 11 milijonov evrov, kar je le del prihrankov, ki jih bo treba na javnem naročanju doseči v letu 2015. Zanimanje za uporabo so izkazale že nekatere občine in javni zavodi, prav tako tudi Dars.«

Strošek aplikacije povrnjen

eDražba je v tem in prejšnjem tednu potekala pri naročilih notesnikov, osebnih računalnikov in zaslonov. Prihranek se je v povprečju gibal od 6 do 12,5 odstotka ali med 70.000 in 400.000 evrov. Strošek aplikacije, 41.400 evrov, ki je bil sofinanciran iz sredstev EU, v okviru projekta »elektronska javna naročila«, je tako že povrnjen.

Vlada se je na začetku decembra odločila, da bo s 1. februarjem uporaba elektronske dražbe obvezna za vsa ministrstva, organe v sestavi in vladne službe. To bo veljalo le za nekatera javna naročila, predvsem za blago široke potrošnje, za druga naročila pa le v primeru, če bodo ministrstva presodila, da je uporaba primerna. Dražba poteka tako, da so ponudniki med postopkom anonimizirani, podatki o ponudnikih in njihovih ponudbah pa se razkrijejo šele po končani dražbi.

Finančna pogača polzi iz lobističnih rok

Elektronska dražba je na voljo vsem javnim naročnikom, ki jih je v Sloveniji več kot 3000. Na direktoratu opozarjajo, da ni primerna za vsa javna naročila, recimo pri storitvah intelektualne narave, saj pri teh naročilih opažajo prekomerno oddajo neobičajno nizkih ponudb. Dražba, ki jo izvajajo, v celoti poteka v elektronski obliki, to je koristno tudi za ponudnike, saj so stroški priprave razpisne dokumentacije zaradi tega precej nižji.

Vlada v prihodnje načrtuje centralizacijo informatike, lotila pa se bo tudi javnega naročanja v zdravstvu. To je po ocenah poznavalcev ambiciozen cilj ne le zaradi obsega naročil v zdravstvu, ampak tudi zaradi vseh lobističnih interesov, ki velike finančne pogače ne bodo zlahka izpustili iz rok.

Matija Mrzel, vodja projekta elektronskega javnega naročanja na ministrstvu za javno upravo (MJU), pravi, da na ministrstvu gradijo informacijski sistem, ki bo pokrival vse segmente postopkov javnega naročanja. »Koncept sistema zagotavlja polno pokritost internih procedur naročnika, skupaj z evidentiranjem angažiranih sredstev in elektronskim podpisovanjem vseh dokumentov, ki nastajajo v postopkih javnega naročanja. Omogoča oddajo elektronskih ponudb z upoštevanjem najvišjih varnostnih standardov in samodejno pridobivanje podatkov iz javnih evidenc, ki so v postopkih javnega naročanja obvezni.«

Na MJU napovedujejo, da bo z uporabo e-kataloga informacijski sistem posegel tudi v operativni postopek nabave po že zaključeni izvedbi javnega naročila, standardizacija postopkov pa pomeni orodje za širitev dobrih praks na področju javnega naročanja.