Tiskane izdaje
Leto 2014 se je začelo s poplavami in, kot kaže, se bo tudi izteklo z vodo. Današnje jutro je prebivalce Cerknice in vasi ob Cerkniškem jezeru zbudil šum deroče vode. Poplav so se bali tudi ob Dravi, Savi in Reki, ki bodo naraščale tudi danes.
Sinoči je Agencija Republike Slovenije za okolje (Arso) za osrednjo in južno Slovenijo objavila rdeči alarm, ki pomeni možnost večjih poplav. Opozarjajo, da je danes zaradi občasnih močnejših padavin mogoče pričakovati krajevno močnejši porast manjših vodotokov. Ob močnem deževju lahko tudi danes pričakujemo naraščanje rek po državi in povečevanje ojezerjenih površin na kraških poljih Notranjskega in Dolenjskega krasa.
Danes ob 15. uri je civilna zaščita z alarmom opozorila na prihajajoči poplavni val reke Reke ter na naraščajoče vode potokov Bistrica in Sušec, ki so ogrozile staro mestno jedro Ilirske Bistrice. Poplavni val Reke je mesto dosegel danes pozno popoldne, ko je tudi reško polje pod Ilirsko Bistrico postalo eno samo veliko jezero.
Čez dan so se vode v Cerknici, Loški dolini in na drugi strani Blok, na Ižanskem, že nekoliko umirile, popoldne pa so reke Cerkniščica, Iška, Ižica in Borovniščica spet močno narasle. Razmere na območju južnega roba Ljubljanskega barja so se zelo zaostrile, saj so poplavljena tudi območja redkih poplav. Čeprav na območju glavnega mesta do danes reke niso prestopile bregov, so bile današnje napovedi slabše, predvsem za barjanski del mesta. Gasilci in pripadniki civilne zaščite so že danes odstranjevali naplavine v Iški in razdeljevali protipoplavne vreče ogroženim hišam v vasi Lipe.
Glede na zadnje vremenske napovedi vodja oddelka za zaščito, reševanje in civilno obrambo na ljubljanski občini Robert Kus pričakuje, da bodo danes in jutri poplavljena tudi nekatera območja na Barju, ki naj bi se z vodo polnilo vse do nedelje. Prebivalcem teh območij Kus svetuje, naj stvari premaknejo v višja nadstropja hiš, avtomobile pa na mesta, kjer jih voda ne more doseči.
V nedeljo se bodo na izrednem delovnem posvetu vlade, na katerega so vabljeni tudi predstavniki nekaterih pristojnih državnih organov ter zunanji strokovnjaki, pogovarjali o posledicah vodnih ujm in kratkoročnih ukrepih za odpravo škode ter o ukrepih, ki bodo v prihodnje v največji možni meri preprečili škodo na ogroženih območjih.
Vode z Blok so zalile Ig z okolico
Občina Ig, ki je oktobrske poplave niso prizadele, ob zdajšnjem deževju ni imela sreče. Narasla Iška in drugi hudourniški potoki so namreč v noči s četrtka na petek tako narasli, da je poleg dela Iga poplavilo še vasi Matena, Brest, Tomišelj, Vrbljene, Strahomer in Iška vas.
Danes je zalilo več kot 300 objektov, mnoge ceste, kot so Brest-Tomišelj-Čna vas, Ižanska cesta-Matena, Ig-Škofljica (na Zabrvi) in Iška Vas-Vrbljene, pa so bile poplavljene in neprevozne. Zaradi visoke vode na območju vodarne Brest so v petek razglasili tudi ukrep obveznega prekuhavanja pitne vode na območju Iga, Matene, Bresta, Tomišlja, Podkraja, Strahomerja, Vrbljen, Iške loke, Staj in Kota. Iški župan Janez Cimperman je za Delo povedal, da je bilo pred štirimi leti v tej občini pod vodo 325 objektov, zdaj pa je stanje enako. Da je tokratna poplava tako obsežna, je po njegovem mnenju vzrok v tem, da so v zaledju Iške (ki izvira pri Blokah) po žledu odstranili le kakšno petino poškodovanega drevja in ker državne službe niso poskrbele za redno in temeljito čiščenje Iške ter drugih hudourniških potokov v občini Ig. Da je to res, dokazujejo tudi podatki vodje ljubljanskega oddelka za zaščito in reševanje Roberta Kusa, ki je dejal, da je narasla Iška nad mostne pregrade pri vasi Lipe prinesla okoli 200 kubičnih metrov naplavin, ki so se zagozdile.
Cimperman bo v ponedeljek na vlado poslal dopis in zahteval takojšnje državno ukrepanje na vseh vodotokih. »Ljudem mora priskočiti na pomoč, ne pa da stoka, da ni denarja. Zaščititi jih je treba nemudoma, ne pa, da trdi, da glavnih sanacijskih ukrepov ne more začeti izvajati pred letom 2016. Občina je svoj občinski prostorski načrt, ki vključuje tudi protipoplavne nasipe v Brestu in Mateni, sprejela že leta 2012, država pa do zdaj ni naredila še nič. Če se bo to nadaljevalo, bo občina začela ukrepati sama. Nad zaselkom Draga bi sama poskrbela za Draščico«.
Dopoldne se je voda začela umikati, popoldne pa je zaradi obilice dežja Iška spet začela hitro naraščati in zvečer spet poplavljati.
Cerkniščica je v dveh urah narasla za tri metre
Danes so si lahko Cerkničani oddahnili le za nekaj ur, popoldne pa so spet imeli izredne razmere, saj je voda začela spet naraščati. Vse ekipe gasilcev, civilne zaščite in policisti so zato ostale na terenu. V pripravljenosti so bili tudi pivški in postojnski gasilci. V Planini so ljudi pozvali, naj živino in premoženje umaknejo z območja poplav.
Meteorne, podtalne vode in Cerkniščica, ki priteče z Vidovske planote in je v dobrih dveh urah narasla za tri metre, so zalile vsaj 80 hiš sredi Cerknice, poplavilo je tudi tovarni Mineralka in Brest Pohištvo. Čeprav so gasilci dežurali tudi v gasilskem domu, je voda, ki je nenadoma pridrla v dom, presenetila tudi njih in so iz doma komajda utegnili umakniti gasilska vozila. Poplavilo je tudi podzemno garažo in vozila v njej v stanovanjskih blokih Za mlinom. Vzdolž toka proti Cerkniškem jezeru pa je Cerkniščica zalila še okoli 80 hiš v Dolenji vasi. V nekatere je pridrla kar skozi okna. V noči na petek so se sirene oglasile dvakrat. Zaradi šuma, ki ga je povzročal naliv, pa alarma niso vsi slišali, tako da so ljudi budili tudi policisti in gasilci s trkanjem po vratih.
Ponoči je premoženje ljudi pomagalo reševati 130 gasilcev Gasilske zveze Cerknica, zjutraj so se jim pridružili še kolegi okoliških gasilskih zvez in pripadniki Slovenske vojske, skupaj jih je bilo na terenu 300. Gasilci so že do dopoldneva razdelili 2000 vreč s peskom. Cerkničani so morali danes vodo za gospodinjsko rabo prekuhavati.
Nekaj hiš je v noči na petek poplavilo tudi v Loški dolini in v občini Bloke. Danes zvečer nam je loški župan Janez Komidar poročal, da je stanje pri njih kaotično. Vodostaji so popoldne začeli znova hitro naraščati in poplave so že skoraj dosegle raven iz januarja letos, zato so noč čakali v hudih skrbeh. Voda je odtrgala tudi posamezne dele ceste, ki so jo spomladi zgradili med Šmarato in Danami, da ne bi bilo treba več aktivirati »šmaraške mornarice«, gasilskih ekip, ki so prevažale ljudi na »otok« Šmarato. V Loški dolini je bil promet sinoči na več odsekih regionalne ceste in na več lokalnih cestah zaprt.
Gasilci v Ilirski Bistrici so iz posameznih ulic in hiš v mestu ter ob reki Reki vodo izčrpavali že v četrtek zvečer, ponoči in danes dopoldne. Na terenu so bili vsi gasilci občinske zveze. Položaj se je začel z intenzivnim dežjem sredi dneva slabšati. Ob 15. uri je civilna zaščita z alarmom opozorila na prihajajoči poplavni val reke Reke ter na naraščajoče vode potokov Bistrica in Sušec, ki so ogrozile staro mestno jedro. Prebivalce stanovanjskih območij v bližini strug so pozvali k umiku vozil in ostalega premoženja. Poplavni val Reke je mesto dosegel pozno popoldne, ko je tudi reško polje pod Ilirsko Bistrico postalo eno samo veliko jezero.
Grozeča Drava pa je danes ljudem v glavnem prizanesla
Pretok Drave, ki je poplavila le na najbolj izpostavljenih mestih, danes ni napovedoval posebih težav za danes. A pristojni v Avstriji opozarjajo, da se lahko razmere hitro premenijo, prav od pritoka reke iz Avstrije pa so v veliki meri odvisne tudi razmere pri nas.
Kot je za Delo povedal predstavnik avstrijskega proizvajalca elektrike Verbund Robert Zechner, poteka med njimi in Dravskimi elektrarnami Maribor (DEM) že več ni redna komunikacija; slovensko stran predvsem obveščajo o pretokih in morebitni nevarnosti poplav.
Zaenkrat iz vremenskih napovedi ni zaznati kakšne večje nevarnosti za poplave, vendar se razmere lahko spremenijo, je povedal Zechner. Verbund je v preteklih dneh do najnižjega nivoja izpraznil tri velike akumulacije na Dravi, kar jim daje nekajurno rezervo v primeru močnih padavin; njihov interes je predvsem zaščita kraja Labot (Lavamünd) ob meji Slovenijo, ki so ga pred dvema letoma prizadele hude poplave.
Tehnični direktor Dravskih elektrarn Maribor (DEM) Andrej Tumpej je danes pojasnil, da je maksimalni pretok Drave na relaciji med Falo, Mariborom in Ptujem znašal okoli 1700 kubičnih metrov na sekundo. Ker je pritok vode iz Avstrije upadal, povečanja pri nas ni bilo pričakovati, napovedi za danes pa so bile danes še nasprotujoče: po enih bi današnji pretok lahko dosegel največjega današnjega, po drugih pa bo občutno nižji.
Večina hiš na suhem
Prebivalci ob Dravi so jo tokrat odnesli bistveno bolje kot pred dvema letoma. Na mariborskem koncu, zlasti v Malečniku in Dupleku, ki sta običajno najbolj na udaru, posebnih težav ni bilo. Župan Dupleka Mitja Horvat je povedal, da je voda zalila nekaj lokalnih cest in polj, hiše pa so bile na suhem. Krajane Dupleka po novem varuje tudi protipoplavni nasip, ki ga sicer še gradijo in bi bil po Horvatovih besedah kos zdajšnjim razmeram, medtem ko za stoletne vode še ni dovolj utrjen.
Nekoliko slabše je bilo za peščico krajanov bližnje Krčevine pri Vurbergu, ki spada pod ptujsko občino. Voda je zalila nekaj zapuščenih poslopij in hiš, a so ljudem takoj na pomoč priskočili gasilci, ki so izčrpali vodo in postavili vreče s peskom. »V kleti smo imeli začasno kuhinjo, a zdaj je vse zanič, kuhinjski elementi, hladilnik, oljna peč. Pred dvema letoma mi je tudi vse crknilo, pa še ženo imam hudo bolno,« je potarnal Štefan Rodošek iz Krčevine.
Na Ptujskem polju je Drava spet zalila magistralno cesto med Stojnci in Borlom, hidroelektrarna Formin je normalno delovala, na jezu akumulacijskega Ptujskega jezera v Markovcih pa ni bilo nobenih posebnosti.
V Dravogradu je bilo najhuje v noči na petek ter v petek zjutraj, ko so sprožili opozorilne sirene za nevarnost. Drava je dosegla pretok 1400 kubičnih metrov na sekundo in se začela razlivati ob strugi. Aktivirali so občinski štab civilne zaščite in gasilce, ki so s polnjenjem protipoplavnih vreč poskušali zavarovati najbolj ogrožene objekte, med katerimi je tudi policijska postaja. Drava je zalila tudi tri hiše in dva gospodarska objekta, medtem ko so imeli ob naraščajoči Meži največ težav s podtalnico, ki je vdirala v kleti in so jo morali izčrpavati gasilci. Nekaj težav je bilo zaradi hudourniškega potoka tudi s prevoznostjo ceste Dravograd–Ravne, v šolah v Libeličah in Črnečah pa so otroke že dopoldne poslali domov. »S pravočasnim ukrepanjem nam je uspelo ubraniti precej,« je ocenila Bojana Flis. Če bi prišlo do evakuacije, so na treh lokacijah v Dravogradu tudi zagotovili prenočišča, a jih danes ni potreboval nihče, saj se je pretok Drave v Dravogradu že dopoldne začel zniževati in je popoldne padel že na 1000 kubikov na sekundo. Kljub temu opozorila za nevarnost ne nameravajo preklicati, saj glede na napovedi danes spet pričakujejo povečan pretok, dodatne težave bosta povzročali še Meža in Mislinja, katerih strugi sta že napolnjeni. Občane pozivajo, naj upoštevajo opozorila in ostanejo pozorni.
Odškodnin še ni
Po katastrofalnih poplavah pred dvema letoma kljub ugotovitvi, da je bila razsežnost poplav delno tudi posledica ravnanja avstrijskih elektrarn, oškodovanci še niso dočakali odškodnin, ne tisti, ki so pod vodstvom avstrijskega odvetnika Serajnika vložili tožbo ne tisti, ki jih v mediaciji z Verbundom vodi odvetnica Vraničarjeva. Tudi država glede odškodninskega zahtevka še ni storila nič, časa pa ima še leto dni, preden zahtevek zastara. Verbund toži tudi avstrijska občina Labot, a tudi v tem procesu še ni bilo nobenega napredka.
Mateja Celin, Urban Červek, Robert Galun, Franc Milošič, Miha Rubin, Janez Petkovšek, Dragica Jaksetič
