Vodovod proti Dobovcu na natezalnici med Tetom in občino

Likvidacija Teta zapletla lastniška razmerja, krajevna skupnost Dobovec hoče brezplačen prenos vodovoda.

Objavljeno
13. februar 2015 23.20
Polona Malovrh, Trbovlje
Polona Malovrh, Trbovlje

Preskrba z vodo za petsto ljudi v vaseh pod Kumom utegne postati največja kolateralna škoda likvidacije trboveljske termoelektrarne (Tet). V Krajevni skupnosti (KS) Dobovec, ki ji je Tet v obliki rente trideset let brezplačno dobavljal vodo, vztrajajo pri brezplačnem prenosu vrtine na KS oziroma na občino. A pot do nje bo vse prej kot lahka, poleg tega na cilju Dobovčane čaka - dvakrat dražja voda.

Občina je po zakonu dolžna zagotavljati vodo svojim občanom, a ne more prevzeti le vodovoda, potrebuje tudi vodno pravico, ki pa jo je država Tetu podelila do leta 2020. Občina bo morala poleg tega urediti še služnost pri krajanih, preden bi oddala vodovod Komunali, in rešiti vprašanje cene vode; ta je na Dobovcu skoraj dvakrat cenejša kot v mestu. Ko bo vodovod enkrat v upravljanje prevzela Komunala, bo tudi za Dobovec veljala enotna cena, brez davka 0,65 evra za kubični meter.

Pogoj: delovno mesto

Pogajanjem med likvidacijskim upraviteljem Teta Luko Podjedom, občino in KS Dobovec po mnenju njenega predsednika Marjana Jamška dobro kaže. V začetku ni bilo tako, saj je Podjed predlagal 250.000-evrsko odškodnino. Na zadnjem srečanju pa je bil po Jamškovih besedah pripravljen privoliti v brezplačen prenos vodovoda na KS Dobovec pod pogojem, da komunala za vzdrževalca zaposli enega od delavcev Teta. Na Podjedov odgovor smo čakali zaman, Milan Žnidaršič, direktor Komunale Trbovlje, pa pravi: »V gospodarskem načrtu nove zaposlitve nismo predvideli.«
Marjan Jamšek verjame, da imajo vsaj tako dobro pogajalsko pozicijo kot Tet oziroma njen lastnik Holding Slovenske elektrarne: »Krajani smo Tetu trideset let omogočali brezplačno vodo, in ne obratno. Od okoljskih dajatev, ki jih je plačevala Tet - na račun občine Trbovlje se je v desetih letih nateklo 1,9 milijona evrov -, je imel korist le proračun, na Dobovec ni prišel niti cent.«

Sami gradili črpališče in vodovod

Leta 1985, ko je Tet potreboval vodni vir za obratovanje četrtega bloka, se je Krajevna skupnost Dobovec strinjala z 200-metrsko vrtino na svojem katastrskem območju. Tet je zgradil še štiri kilometre vodovodnega omrežja do rezervoarja na Dobovcu ter s KS sklenil sporazum o brezplačni dobavi vode. Krajani sami so zgradili črpališče in dva kraka vodovoda v skupni dolžini dvajset kilometrov do zaselkov Završje in Župa, od koder se napaja tudi enajst gospodinjstev v KS Jagnenica v radeški občini. Tet je v povprečju porabila 300.000 kubikčnih metrov vode na leto, petsto krajanov Dobovca pa približno 20.000.

»Voda ni bila brezplačna. Vzdrževanje vodovoda, preglede, popravila, porabo elektrike in nadzor nad neoporečnostjo vode plačujemo sami,« pravi Jamšek. Leta 2013 so gospodinjstva na Dobovcu zbrala 7500 evrov vodarine ali 15 evrov na krajana, stroškov je bilo še za tri tisočake več.

Sklenitev dogovore o preskrbi z vodo pod Kumom utegne še dodatno otežiti pogodba, ki jo je iz pozabljenih arhivov izbrskal Jamšek. Po njej je bila sofinancerka kraka proti Župi tudi občina Laško, kamor so v 80. letih spadale Radeče. Trboveljčani in Laščani so takrat sklenili sporazum, ki prve zavezuje, da z vodo preskrbujejo tudi del sedanje občine Radeče.

»Želimo pogodbo, pošteno za vse«

Leta 2012 je Jamšek vodstvu Teta v podpis neuspešno predlagal bolj zavezujočo pogodbo z veljavnostjo 99 let. Dobovčani so pred tem razmišljali celo o milijonskem odškodninskem zahtevku do Teta, a so namero opustili. Zdaj, pravi Jamšek, se je pokazalo, da bi bila to prava poteza: »Takrat je še bil čas in denarja dovolj na računih državnih podjetij. Danes bi bil ta denar v proračunu občine, zdaj pa bo predimenzionirani vodovod zanjo le strošek.«
Jamšek pravi, da bo pri pogajanjih vztrajal: »Želimo pogodbo, pošteno za vse. Po 30-letnem izkoriščanju vodnega vira se krajani ne moremo kar odpovedati zajetju. Če ga Tet ne potrebuje, naj ga brezplačno prenese na KS Dobovec, KS in občina pa naj se dogovorita o upravljanju in prenosu infrastrukture na Komunalo.« Žnidaršič meni, da prenos prej kot v letu dni ni mogoč, in se strinja z Jamškom, da bodo stroški vzdrževanja glede na predimenzioniranost in starost vodovoda precejšnji.