Vojaška zemljišča oproščena davčnih dajatev

Ljubljana – Z zaslišanjem prič, ki so pojasnjevale, kako potekajo postopki javnofinančnih poslov, se je nadaljevalo sojenje, na katerem Mestna občina Ljubljana (MOL) toži ministrstvo za obrambo (MO) zaradi neupravičene obogatitve in škode v višini skoraj 1,1 milijona evrov. Gre za denar, ki ga je ministrstvo več let plačevalo občini kot nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, potem pa ga je občina vrnila. Zdaj pa ga s tožbo zahteva nazaj.

Oktobra 2016 je MOL na gospodarskem oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča sprožila tožbo proti ministrstvu za obrambo, s katero terja 1,08 milijona evrov. Toliko je znašalo nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, ki ga je MO plačevalo v letih od 2005 do 2012 za šest zemljišč na Vojkovi, Kranjčevi in Dimičevi ulici. Znesek nadomestila se je stekal v proračun Mestne občine Ljubljana, koliko mora ministrstvo plačati, pa je odmerjala davčna uprava.

Obrambno ministrstvo se je proti odločbam pritoževalo, saj je zagovarjalo stališče, da jim tega davka ni treba plačevati, ker so izjema. Zakonodaja naj bi povsem jasno določala, da so zemljišča za potrebe obrambe izvzeta iz obveznosti plačila tega davka, tako kot so izvzeti objekti diplomatskih in konzularnih predstavništev, mednarodnih organizacij in verskih skupnosti. Oziroma naj bi bili iz plačila nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča izvzeti vsi objekti, ki so namenjeni neposredno obrambi oziroma so vojaški inženirski objekti.

Dacarji prisluhnili ministrstvu

Preobrat se je zgodil leta 2013, ko je finančna uprava izdala odločbo, da mora MOL vrniti denar, ki ji ga je nakazovalo MO med letoma 2005 in 2012 kot plačilo nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča. Mestna občina je 2. januarja 2014 na podlagi zahtevka za vračilo preveč plačanih javnofinančnih prihodkov zahtevani znesek v višini 1,08 milijona evrov tudi poravnala.

Postopki, kjer proračunski porabniki vračajo napačno plačane javnofinančne prihodke, niso nič posebnega in potekajo vsak dan, je na zadnjem naroku razložila Marijana Mohorič z mestne občine. Tovrstne zahtevke pošilja uprava za javna plačila po elektronski pošti, potem na občini to vnesejo v svoj sistem in plačajo. Na izrecno vprašanje sodnika Gregorja Špajzerja, kaj bi se zgodilo, če zahtevka ne bi plačali, je odgovorila, da so enkrat zamudili s plačilom in so jih z uprave za javna plačila – na njihov račun tudi plačujejo zneske, ne na račune strank – takoj vprašali, kaj se dogaja, in dodali, naj nakažejo znesek. Če zahtevka ne bi plačali, bi verjetno sledila izvršba, ki bi za seboj potegnila dodatne stroške, je menila Mohoričeva, ki je dodala, da lahko pri tovrstnih transakcijah vidijo le vrsto prihodka, ne pa tudi stranke in konkretne vsebine.

Podobno je povedala tudi Nataša Dovč z uprave za javna plačila, ki deluje v okviru ministrstva za finance. S spornostjo določenih plačil oziroma vračil se v njihovi službi ne ukvarjajo, ampak le opravljajo plačila po odločbah, ki jih je pripravila finančna uprava: »V primeru napačno plačanih prihodkov finančna uprava izda odločbo, ki jo, ko postane pravnomočna, posreduje nam.« S problemi, ki nastanejo, se ukvarjajo nadzorniki.

MOL: Ne gre za vojaške objekte

Darko Kopitar, vodja referata na finančni upravi, je pojasnil, da še ni bilo primera, da se prejemnik sredstev ne bi strinjal z vračilom zneska, ker bi menil, da je to sporno. Gotovo pa bi se v takšnem primeru lahko dogovorili za podaljšanje roka za vračilo zneska s tem, da ima tudi finančna uprava ukrep izvršbe, ki pa je po mnenju priče skrajni korak. Na vprašanje, ali so ga predstavniki MOL v času, ko naj bi denar vrnili, karkoli vprašali o za občino spornem vračilu denarja, se Kopitar ni spomnil, ker je minilo že toliko časa. Je pa dodal, da je MOL vsekakor imela možnost vprašati, za kakšno vračilo je v tem primeru šlo.

Na MOL vztrajajo pri stališču, da omenjena zemljišča ministrstva »niso objekti, namenjeni neposredno obrambi oziroma vojaški inženirski objekti, temveč gre za upravne objekte oziroma objekte, namenjene za potrebe administracije. Posledično takšne objekte ni mogoče izvzeti iz obveznosti plačila nadomestila za stavbno zemljišče.« Z vračilom denarja se je ministrstvo oziroma država neupravičena obogatila in je MOL nastala škoda, so prepričani.

Na državnem odvetništvu (nekdanjem državnem pravobranilstvu) pravijo, da je MOL denar vrnila prostovoljno. Njihovemu zahtevku nasprotujejo v celoti, saj so objekti ministrstva za obrambo na seznamu izjem: »To so prostori, ki imajo status objektov operativnih organizacijskih enot ministrstva za obrambo in so namenjeni za potrebe obrambe in zaščite, kot takšni pa so oproščeni plačila prispevka za stavbna zemljišča.«

Nov narok v tožbi Mestne občine Ljubljana proti ministrstvu za obrambo bo v začetku marca.