Pahor za dan parlamentarnih volitev potrdil 24. april
Predsednik republike Borut Pahor se je danes srečal s člani Državne volilne komisije in jih še uradno obvestil o odločitvi o razpisu letošnjih rednih volitev v Državni zbor, so sporočili iz njegovega urada. Tako je datum 24. april, ki je že nekaj časa znan kot prvi možni datum organiziranja parlamentarnih volitev, zdaj potrjen tudi uradno.
Kot je navedel Pahor, se je po njegovih posvetovanjih glede možnega datuma, ki so v državnem zboru potekala na začetku lanskega novembra, izkazalo, da je bilo z izjemo ene poslanske skupine soglasno mnenje, da je najboljša izbira prvi možni datum, to je 24. april.
Za dan začetka volilnih opravil pa je Pahor določil 14. februar. Odlok o razpisu volitev bo podpisal nekaj prej, 9. februarja.
»Ocenjujem, da ima Državna volilna komisija dovolj časa, da tudi v covidnih razmerah pripravi, organizira in izvede volitve tako, da nad rezultati volitev ne bo nobene sence dvoma. Dejal sem že, da se že v začetku novembra niso prav vse poslanske skupine strinjale z mojo izbiro datuma volitev. Tako takrat kot danes se je poslanec Jelinčič zavzel za izvedbo volitev 5. junija 2022. To je legitimno stališče, vendar je moja pristojnost in moja odgovornost, da se odločim in podpišem odlok,« je Pahor povedal danes.
Opozoril je še, da je bilo v zadnjih dveh letih v razmerah pandemije v evropskih državah opravljenih več kot 40 volitev na lokalni, deželni in državni ravni, pri čemer so našli različne načine za nemoten potek. Na Portugalskem bodo, denimo, parlamentarne volitve izvedli na vrhu petega vala konec tega meseca.
»Ne glede na povečano število okužb vrh petega vala sicer pričakujemo do konca meseca, vlada ni razglasila epidemije,« je še dodal.
Tudi predsednik DVK Peter Golob je v izjavi po srečanju pogovor označil kot izjemno konstruktiven, piše STA. So pa predsedniku republike pojasnili tudi določene probleme in težave, ki se že in se bodo pojavljale pri procesnih opravilih in sami izvedbi volitev zaradi epidemije covida-19 in s tem povezanih omejitev. »Volilna zakonodaja izvedbe vseh volilnih opravil v takih razmerah ne predvideva, kar je razumljivo,« je dejal Golob.
Dodal je, da so predsedniku pojasnili tudi določene rešitve, »z analogno uporabo pravnih norm«. Bi pa bila po njegovih besedah »morda primerna določena sprememba zakonodaje, še bolj pa morda poseg izvršilne veje oblasti s posameznimi odločitvami«. Zato so predsednika republike pozvali, da kot politična in moralna avtoriteta vpliva na vse akterje, da skupaj z DVK čim prej pristopijo k reševanju teh problemov. Pozvali so ga tudi, da volivce pozove k strpnosti pri teh volitvah in tudi, da poskušajo izrabiti druge oblike oziroma posebne oblike glasovanja, ki jih že omogoča volilna zakonodaja.
