Tiskane izdaje
Ljubljana – Bolnik, ki čaka v UKC na pregled ali poseg leto, dve ali tri, storitve ne more plačati, ampak mora istega zdravnika obiskati v njegovi zasebni ordinaciji, če jo ima, če ne, pa mora v Avstrijo ali kamorkoli drugam v tujino. Zakaj se ne more zdraviti v UKC?
V Sloveniji čaka nedopustno dolgo 24.000 bolnikov, mnogi v UKC. ZZZS (javna blagajna) nima dovolj denarja za vse. Simon Vrhunec, poldrugo leto vršilec dolžnosti generalnega direktorja UKC, je na tiskovni konferenci po svetu zavoda danes sprva dejal, da samoplačništva v UKC ne dovoli ZZZS in da je treba vprašati Sama Fakina. Po omembi, da ZZZS ni lastnik UKC, je dejal, da ima navodila, da ne smejo samoplačniško izvajati tistih storitev, ki so v košarici pravic. Vendar je za tem povedal, da sta se s strokovnim direktorjem prof. dr. Sergejem Hojkerjem dogovorila za rešitev tega vprašanja.
Rezultat je strategija, ki jo je predložil danes svetu zavoda, vendar je bila po besedah predsednice sveta prof. dr. Saše Markovič tako nedoločna, da je člani sveta UKC niso sprejeli in so zahtevali dopolnitev. Vrhunec je povedal, da ima UKC v tem hipu bolj malo kapacitet za samoplačništvo in da se bolniki iz tujine ne zanimajo za UKC. Poslovne priložnosti išče zdaj v Libiji, je dejal, čemur da nasprotujejo na notranjem in zunanjem ministrstvu. Kljub temu je v nadaljevanju povedal, da samoplačništvo izvajajo in da so v enem letu zdravili tisoč tujcev, od katerih so zaslužili pet milijonov evrov. Nato pa je povedal, da tudi osebno nasprotuje samoplačništvu v UKC, ker želi zaščititi slovenske zavarovance in zdravje kot javno dobrino. »Verjemite, niti v tujih državah samoplačništva ni,« je dejal.
Svet zavoda pa samoplačništvo podpira, je povedala prof. dr. Saša Markovič. »Ljudje so sami poskrbeli zase in obiskujejo naše zdravnike drugje. Ne vem, zakaj ne bi tega mogli dobiti v isti hiši, torej v UKC? Vprašanje torej je, ali bolnik, ki ima denar, lahko plača ali ne. V tujini to tržijo zavarovalnice,« je dejala Markovičeva in še: »Nočem, da bi se šlo z ideologijo na probleme.«
Problemov je veliko. Ne samo, da bo imel UKC konec leta rekordnih 16 milijonov evrov minusa, ker ZZZS ne plača vseh bolnikov, ki jih zdravijo, in da so kljub preseganju programa ponekod zelo dolge čakalne vrste. Po informacijah novinarjev dolguje UKC svojim zaposlenim plačilo za 150.000 nadur. Vrhunec je to zanikal in rekel, da gre za okoli 100.000 neplačanih ur. »Od vlade smo dobili nalogo, da moramo zmanjšati stroške dela, zato nadurnega dela ne sme biti,« je povedal sprva, nato pa: »To sploh niso ure, ki bi jih morali plačati, zaposleni jih lahko koristijo kot proste dneve.« Toda kdaj? Mnogi ne morejo ostati doma, saj brez njih ni mogoče zagotavljati 24-urne oskrbe bolnikov. Tudi njemu se je nabralo okoli 500 nadur, ki si jih ne bo izplačal, je povedal. V to pa niso vštete ure, ki jih prebije ob večerih na kulturnih prireditvah, koncertih in v gledališčih, kjer zastopa UKC. Tega časa si ne šteje med nadure, je zatrdil.
Zaposlenih se loteva obup. Bolniki ga opažajo tudi tako, da delovni procesi ne potekajo gladko. Tako je mama z majhnim otrokom pred kratkim čakala polnih sedem ur, da je prišla do zdravnika in skozi rentgen. Zaposleni pa se menda zatekajo tudi v bolniški stalež. Vrhunec je zato uvedel ukrepe za zmanjševanje absentizma.
Izvedeli smo tudi, da srčne operacije majhnih otrok potekajo zdaj brez težav. Letos jih je bilo 79, od tega so jih 39 operirali v Münchnu, devet v Izraelu, štiri v Pragi, tuji operaterji pa prihajajo tudi v Slovenijo.
