Tiskane izdaje
Ljubljana - Zdravniki UKC Ljubljana so razočarani, da družba - v njenem imenu ZZZS in ministrstvo za zdravje - ne ceni njihovega dela. Na tiskovni konferenci so našteli v evropskem in tudi svetovnem merilu odlične rezultate zdravljenj, ki jih dosegajo, ne da bi od tega imeli tudi finančno korist.
Če bi zdravstvena blagajna (ZZZS) po dogovorjenih cenah plačala UKC za vse svoje zavarovance, ki se tam zdravijo, bi bil UKC gotovo eno uspešnejših »podjetij« v državi. Toda ZZZS lani ni plačal zdravljenja za 5800 bolnikov, prav tako še zdaleč ne vseh ambulantnih pregledov in ne 1200 dodatnih preiskav z magnetno resonanco. UKC, ki je globoko v rdečih številkah, je izračunal, da jim ZZZS dolguje 11,4 milijona evrov. A pri »poračunu« za lani je dobil od 5,9 milijona razpoložljivih evrov zgolj 150.000 evrov.
»Generalni direktor ZZZS Samo Fakin je lani dejal, da je treba vso pozornost usmeriti na bolnike in da naj zdravniki delajo več. In smo delali več, da se čakalne dobe ne bi podaljševale. Zdaj bodo dobili dodatno plačilo tisti, ki sploh niso izvedli rednega programa. Sporočilo je jasno: če več delaš, si kaznovan, če manj, nagrajen,« je kritičen generalni direktor UKC Simon Vrhunec.
Zakaj so več denarja dobili tisti, ki imajo daljše čakalne dobe?
»V prvi vrsti so financirani programi z dolgo čakalno dobo v specialistični ambulantni dejavnosti, MR-diagnostika in izravnava uteži za bolnišnice, ki so že dolgo premalo financirane,« pojasnjujejo na ministrstvu za zdravstvo. Dodajmo, da je logika poračuna za nazaj že opravljeno delo, a so z aneksom odločili drugače in tako so kratko potegnili tisti, ki so lani poskušali čakalne dobe odpraviti.
»Vrhunec ima slab finančni rezultat, zato razlaga, da imajo več pacientov. Mislim, da imajo dovolj denarja,« meni Fakin, ki je za prihodnje leto napovedal 110 milijonov evrov za skrajšanje čakalnih dob. Koliko od tega bo dobil UKC, danes še ni vedel. »Že zdaj pa lahko rečem, da naj dela UKC na polno, gotovo bo vse plačano.«
Poračun ne upošteva opravljenega dela
Zdravniki, ki so strokovni vrh slovenske medicine, so vsi po vrsti naštevali odlične strokovne rezultate dela klinik in hkrati težave, s katerimi se srečujejo. Njihova skupna misel je bila, da oblast s svojimi ukrepi uničuje javno zdravstvo. UKC je naša največja bolnišnica, ki zdravi vse več bolnih. Lani so pregledali 1,2 milijona bolnikov v ambulantah, 100.000 (to je tretjina vseh bolnikov v državi) pa zdravili v bolnišnici. Ima 7700 zaposlenih in 424 milijonov evrov prihodkov. Za nekatere izredno težke bolezni in poškodbe je edini center v državi.
Upravičeni očitki ali namerno uničevanje UKC
»Očitajo nam, da aparatov ne izkoriščamo dovolj. Pred kratkim smo na pediatrični kliniki dobili novo magnetno resonanco. A nam ne dajo denarja, da bi jo lahko brez izgube uporabljali. Kar naprej nam očitajo slabo organiziranost, korupcijo, poslušamo, da če bi manj kradli, bi bilo denarja dovolj. Zdravnike preiskujejo, a nobena preiskava ni nič pokazala. Ali ni to le zamegljevanje? Ali ne gre za namen uničenja javnega zdravstva in za vzpostavitev privatnih bolnišnic?« se je spraševal strokovni direktor prof. dr. Sergej Hojker.
UKC se po številu in težavnosti zdravljenih bolnikov primerja z dunajsko univerzitetno bolnišnico AKH, a ima četrtino manj zdravnikov in manj denarja. Toda na novo urgenco čakajo že osem let. »Najbolj se vidi pri konkretnem bolniku. Z oddelka za intenzivno interno medicino so mi sporočili, da zaradi prevelikega števila bolnikov ne morejo več razmejiti tistih z okužbami. Morali smo odposlati drugam bolnika v septičnem šoku. Nikomur ne želim, da bi se mu to zgodilo, ko bo zbolel.«
»Ali res kdo misli, da smo v UKC največi cvetober koruptivnosti v državi? Ali pa imamo premalo denarja? Vsako leto zdravimo 12.000 bolnih otrok, ZZZS pa vsako leto podpiše pogodbo za 10.000 otrok. Vemo, da jih bomo tudi letos zdravili 12.000, a nas zopet silijo v podpis pogodbe za 10.000. Treba je vedeti, da se vsi v zdravstvu drenjamo okoli prazne sklede. Za 1800 evrov na prebivalca ne moremo imeti enakega zdravja kot v zahodni Evropi za 4000,« je dejal strokovni direktor pediatrične klinike prof. dr. Rajko Kenda.
Najboljši v svetu, a medijsko blateni
»Ginekološka klinika UKC - s tem pa vsa Slovenija, saj je UKC edino mesto v državi, kjer rojevajo in oskrbujemo nedonošenčke, lažje od 1500 gramov - ima boljše rezultate kot kdorkoli na svetu. Smo končna postaja in edini center za take otroke, a kljub temu podvrženi medijskemu blatenju. Imamo največ porodov v državi. A vsak mesec opravijo naše sestre in zdravniki 1600 neplačanih nadur. To pomeni, da je nekaj narobe s plačevanjem v zdravstvu. Nova politika mora to videti,« je povedal njen strokovni direktor prof. dr. Adolf Lukanovič.
»Nimamo dovolj zdravnikov, zato morajo delati na dveh deloviščih hkrati. Ob tem se trudimo izpolnjevati program, raziskujemo in delamo s študenti. Razvili smo izvirne metode zdravljenja, ki jih poučujemo v Avstriji in v državah bivše Jugoslavije. Imamo dvakrat manj zaposlenih, kot bi jih potrebovali. Ni fer govoriti, naj se še bolje organiziramo,« je opozorila predstojnica klinike za otorinolaringologijo prof. dr. Irena Boltežar.
Za 1200 preiskav z MRI nič evrov plačila
Eden največjih absurdov plačevanja se je izkazal v plačilu slikanj z magnetno resonanco. V UKC so slikali 1200 bolnikov več, kot je bilo sklenjeno v pogodbi z ZZZS, saj bolnikom niso zapirali vrat, torej niso podaljševali čakalnih dob. A v poračunu za leto 2014 niso dobili za dodatno opravljeno delo niti evra. Pač pa so dobile dodaten denar za preiskave z magnetno resonanco bolnišnice Celje, Murska Sobota in Ortopedska bolnišnica Valdoltra, ki lani niso opravile niti rednega, že plačanih preiskav z magnetno resonanco. Dodatni denar za dodatne preiskave so dobili celo zasebni centri.
»V UKC je zaposlena četrtina vseh slovenskih radiologov. Pacienti tako želijo priti k nam, da podpišejo, da bodo čakali, in nočejo drugam. Ni prav, da teh preiskav ZZZS ne plača in da nas podcenjujejo,« je menil predstojnik inštituta za radiologijo mag. Dimitrij Kuhelj.
Zakaj sodbe brez podatkov?
»Prav bi bilo, da pavšalne vrednostne sodbe utemeljijo s podatki. V svetovnih bazah podatkov lahko vsakdo vidi, kakšni so naši uspehi. Tam, kjer našo dejavnost korektno plačujejo, smo v vrhu. Po številu transplantacij srca na milijon prebivalcev smo prvi na svetu, Slovenija je med štirimi evropskimi državami, kjer je umrljivost za srčnimi boleznimi manjša kot za rakom. To je velik uspeh. Pri ledvicah smo med najboljšimi v svetu. Upali smo, da se bomo v času nove vlade lahko pogovarjali z argumenti,« je dejal strokovni direktor interne klinike prof. dr. Zlatko Fras. »Vsi vemo, da se prebivalstvo stara. Zdravstveni svet je naši kliniki potrdil geriatrično medicino, a zdaj ni nič iz tega. Pričakujemo korekcijo izhodišč finančnega načrta za leto 2015 in sorazmerno porazdelitev denarja glede na zdravljene paciente.«
»Naši zdravniki so imeli lani navodilo, naj omejijo sprejemanje nenujnih bolnikov. A smo na oddelku za živčevje kljub temu presegli plačani program za 25 odstotkov, saj bolnikov ne moremo pustiti na cesti. Žalostno je, ker bolniki, ki na začetku niso urgentni, postanejo urgentni. Pozivam politiko, da se realno sooči s temi dejstvi. Ni prav, da zapirajo oči,« je ocenil strokovni direktor nevrološke klinike prof. dr. David. B. Vodušek.
Glavna sestra UKC Erna Kos Grabner pa sporoča vladi, naj ne pozabi na temeljno pravico bolnikov do kakovostne nege: »Brez negovalnega kadra ob bolniški postelji ne gre. Imamo veliko dela, a 400 sester premalo. Težko razumemo, zakaj ne smemo zaposliti ljudi, ki bi negovali bolnike.«
