Tiskane izdaje
Maribor, Ljubljana − Otroci in mladostniki imajo vse več psihičnih težav in vse pogosteje potrebujejo pomoč zdravnika psihiatra. V zadnjih 25 letih se je duševna obolevnost do 18. leta povečala za 64 odstotkov, kaže evropska raziskava. Potrebovali bi več pedopsihiatrov, a denarja zanje ni, je povedala doc. dr. Hojka Gregorič Kumperščak, predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo Slovenije, sicer pa edina otroška psihiatrinja v UKC Maribor.
Kar 9926 otrok in mladostnikov do 19. leta je obiskalo svojega zdravnika zaradi težave v duševnem zdravju, kar 6430 pa psihiatra, kažejo podatki za leto 2010, ki je obravnavano v resoluciji o duševnem zdravju. A po pomoč prideta le dva odstotka vseh mladih, ki bi pomoč potrebovali, je današnje stanje ocenila Gregorič Kumperščakova.
»Začetek resnih bolezenskih stanj se pomika v vse zgodnejša leta. Tako je že med osnovnošolci opaziti depresijo, vedno več je samopoškodovalnega vedenja ter tudi otrok in mladostnikov s hiperkinetično motnjo. Zgodnejše so tudi težke oblike obolevnosti, kot so osebnostne motnje in psihoze, za katere je potrebna genetska predispozicija, a se zaradi sprememb v družbi zdaj pojavljajo že na začetku srednje šole,« je povedala Gregorič Kumperščakova.
Samo 20 otroških psihiatrov
Kljub velikemu porastu obolevnosti je v Sloveniji samo 20 zdravnikov specialistov za otroško in mladinsko psihiatrijo (pedopsihiatrov). Nekatere regije - koroška, murskosoboška, celjska - sploh nimajo otroškega psihiatra, otroke je treba peljati v Maribor ali Ljubljano, kjer sta tudi bolnišnična oddelka za otroke in mladostnike. Zaradi težkih psihičnih stanj jih na otroških oddelkih hospitalizirajo od 300 do 350 na leto, še okoli 150 pa na varovanih psihiatričnih oddelkih za odrasle, saj na oddelkih otroške psihiatrije niso kadrovsko in prostorsko opremljeni kot varovane enote. Večino otrok in mladostnikov sicer zdravijo ambulantno. Iz statistike vemo, da ima približno desetina otrok in mladostnikov duševno motnjo, ki bi bila potrebna obravnave, a k nam pride do dva odstotka otrok in mladostnikov s težavami, pravi psihiatrinja.
»Potrebovali bi še najmanj enkrat toliko otroških psihiatrov. V sistemu je zdaj še 25 specializantov pedopsihiatrije, a za njih ni delovnih mest, tako da sta dve mladi zdravnici po končani specializaciji že odšli delat v tujino. Zdravstveni domovi in bolnišnice nimajo plačanih programov za pedopsihiatrijo, da bi lahko zdravnike zaposlili. Ministrstvo za zdravje in zdravstvena blagajna (ZZZS) bi se morala dogovoriti za nova delovna mesta,« meni sogovornica, ki kot predsednica Združenja za otroško in mladostniško psihiatrijo in nacionalna koordinatorica za specializacije pri zdravniški zbornici ne more brez ministrstva in ZZZS narediti ničesar.
Za najhuje bolne otroke je neurejenosti v sistemu še več. »Čeprav že leta in leta opozarjamo, še vedno ni varovanega oddelka za otroke in mladostnike, ki so samomorilni ali nevarni okolici. V bolnišnici morajo biti skupaj z odraslimi. Prav tako je težava, ker veliko otrok po tem, ko pridejo iz bolnišnice, ni takoj sposobnih slediti rednemu pouku v šoli, zato bi potrebovali posebej za njih prilagojene rehabilitacijske programe.«
Samomori
Skrajna oblika duševne stiske ali bolezni otrok in mladostnikov so samomori. V Sloveniji si vsako leto vzame življenje od šest do 18 otrok in mladostnikov (glej graf), tistih, ki to poskušajo, pa je strašljivo več. Kar 6,8 odstotka vseh fantov in 13,6 odstotka deklet med 14. in 19. letom je že poskušalo narediti samomor, je pokazala raziskava iz leta 1998. V raziskavi ESPAD iz leta 2005 pa je kar 15,6 odstotka dijakov navedlo, da so najmanj enkrat ali pogosteje poskušali narediti samomor. Vzrok je velikokrat duševna motnja, najpogosteje depresija, motnje razpoloženja, tudi škodljivo uživanje alkohola in drugih drog, anksioznost. Poskus samomora je najresnejši napovedni dejavnik samomora v poznejših obdobjih življenja, preberemo v resoluciji o duševnem zdravju, ki so jo napisali že pred časom strokovnjaki in čaka, da bi jo začeli upoštevati. Opozarja tudi, da Slovenija potrebuje še najmanj 25 psihiatrov za otroke in mladostnike.
Starši odpovedali zaradi prezaposlenosti
Zakaj toliko psihičnih težav? »Spremembe v družbi povzročajo vse več stresa, družine razpadajo, vrednot je malo, so poljubne, nedoločne. Otroci so negotovi in zato se bolezen ob ustreznem genskem zapisu prej izrazi,« pravi zdravnica, ki poudari, da duševna motnja ne izbira in »udari« tako po otrocih iz premožnejših kot po tistih iz revnejših družin. Povečuje se število vedenjskih motenj, pri katerih kršijo pravila družbe. Značilni so požigi, kraje, ustrahovanje drugih, pretepanje in agresivnost, ki so povezani z ekonomsko deprivilegiranostjo otrok.
Bi lahko rekli, da so starši odpovedali? »Otroci potrebujejo oba starša, ki sta jim na razpolago časovno, in tudi to, da se za njih zanimata, da preživljata čas z otroki, da imajo skupne aktivnosti. To je pomembno tudi v mladostniškem obdobju. Čeprav mladostnik reče, da mu je odlično samemu doma, da ne potrebuje več staršev, to ne drži. Tudi on potrebuje starše doma. Starši pa so vedno bolj časovno nedostopni. V službah ni več delovnega časa, starši ne vedo, kdaj bodo doma. Pod drugi strani pa je veliko staršev brezposelnih. Ti so sami v sebi čustveno prizadeti, pogosto depresivni in so zato težko kakovostni starši. Velika težava je, kadar starši izgubijo pozitiven pogled na svet. A po malem smo vsi nezadovoljni, vsi prestrašeni, ker se v državi vzdržuje negativno, prestrašeno razpoloženje, spodbujata se jeza in sovraštvo. Nič od tega ni dobro za psihično zdravje,« pojasnjuje psihiatrinja dr. Hojka Gregorič Kumperščak.
