Tiskane izdaje
Nekoč je veljalo, da so nemški upokojenci pomembna in relativno velika skupina, ki udobno uživa sadove svojega minulega dela. Z reformami trga dela, ki jih je na prelomu tisočletja uvedel takratni nemški socialdemokratski kancler Gerhard Schröder, in ki ga danes vsi tako slavijo, ker da naj bi z njimi pravočasno obvaroval Nemčijo pred finančno krizo, ki je po letu 2008 pustošila po EU, se je to v marsičem že spremenilo.
Ali pa se zelo hitro spreminja. Danes vse manj Nemcev brezskrbno uživa svojo pokojnino, časi, ko so nemški upokojenci na stara leta množično kupovali počitniške hiške na jugu Španije ali Italije, kjer so v relativno cenejšem okolju zlahka shajali s svojimi praviloma dobrimi pokojninami, pa so le še lep spomin.
Število starejših Nemcev, ki živijo na pragu revščine, se namreč drastično viša, najkasneje do leta 2036 pa utegne postati vsesplošen družbeni problem. Tako je vsaj pred kratkim ugotovila v okviru Bertelsmannove fondacije izvedena študija, ki sta jo izvedla berlinski Inštitut za raziskovanje gospodarstva (DIW) in Center za evropska gospodarske raziskave (ZEW) s sedežem v Mannheimu.
Prekarci, espeji, brezposelni
Ta čas je revščina med starejšimi nemškimi upokojenci še vedno relativno redka. Kdor je bil ves čas delovne dobe zaposlen za polni delovni čas in je redno plačeval vse prispevke, se mu revščine ni treba bati. Toda vse od devetdesetih let naprej, ko so se tudi po zaslugi Schröderjevh reform, njegove Agende 2010, fleksibilizacije trga dela, zaposlitev za krajši delovni čas, dela po pogodbi in tako imenovanih »mini služb« začele drastično spreminjati razmere na nemškem trgu dela, to ne velja več. Vsaj ne za tiste, ki so v zadnjih petnajstih ali dvajsetih letih, torej v drugi polovici delovne dobe, vse te novosti že izkusili na svoji koži. Prav ta generacija zaposlenih, ki so se morali znajti kot prekarci, kot ne več redno zaposleni, kot občasno zaposleni za krajši delovni čas, po pogodbah, ali celo kot občasno brezposelni, zdaj, kot ugotavljata obe študiji, počasi prihaja na vrsto za upokojitev. In se ji ne piše več dobro.
Vsak peti bo reven
Po ugotovitvi študije bo pa letu 2036 v Nemčiji na pragu revščine živel vsak peti državljan, starejši od 67 let, kar je ta čas predvidena starost za upokojitev. Tveganje revščine bo tako s sedanjih 16,2 odstotka na ravni celotne države poskočilo na 20,2 odstotka. Raziskovalci so upoštevali različne scenarije, tudi možne spremembe na trgu delovne sile in spremembe pri obdavčenju zasebnega premoženja, toda po njihovih ugotovitvah se bo na pragu revščine znašla večina tistih, ki so v času zaposlitve prejemali manj od 60 odstotkov povprečnega dohodka v državi.
Med najbolj ogrožene po njihovih ugotovitvah sodijo samostojne ženske, ljudje brez poklicne izobrazbe in dolgotrajno brezposelni. Naslednja taka skupina so po ugotovitvah študije ob dolgotrajno brezposelnih zlasti tisti vzhodni Nemci, ki so se v devetdesetih letih, po padcu zidu in združitvi Nemčij, znašli na tako rekoč na novo nastajajočem trgu delovne sile in so se morali pogosto čez vse težave prebijati povsem na novo. Mnogi so pri tem izgubili stare službe in tudi za več let postali brezposelni, ali pa so svojo kariero morali začeti znova, tudi daleč pod nivojem njihove izobrazbe in nekdanjega statusa.
Neučinkoviti politični ukrepi
Vsi dosedanji politični ukrepi in reforme, od podaljševanja delovne dobe do zviševanja zavarovalnine za starost, po oceni raziskovalcev do zdaj niso bistveno vplivali na reševanje problema z revščino med starejšimi in niso ustavili trenda, po katerem so v Nemčiji za zdaj še vedno najbolj ogrožene predvsem bodoče generacije upokojencev. Razmere se bodo po oceni raziskovalcev tudi v prihodnje zato še vedno zaostrovale, kar zlasti velja za čas po letu 2022, ko bo prišla na vrsto za upokojevanje ena številčno najmočnejših generacij, tako imenovana generacija »babyboom«.
Nove Delove strani Generacija + , ki bodo izhajale od danes, 8. januarja, ob ponedeljkih, torkih in sredah, bomo gradili na pozitivnih zgodbah, ki jih prinaša zrelo obdobje, opozarjali bomo na probleme, ki jih prepočasi rešujemo, na nujne sistemske ureditve in tudi njihove pomanjkljivosti, se od naših intervjuvank in intervjuvancev kot iz živih knjig tudi kaj naučili.
Vaši predlogi in vprašanja bodo vedno dobrodošli, pošiljate jih lahko na spletni naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.
