Vzajemna: sami sklenili posel, zdaj pa kažejo na revizorko

Ljubljana – Na gospodarskem oddelku okrožnega sodišča je bil včeraj prvi narok za eno od dvanajstih tožb, v katerih zavarovalnica Vzajemna toži pet svojih nekdanjih direktorjev za skupaj 4,3 milijona evrov odškodnine. Tokrat so obravnavali projekt Drugo mnenje. Odgovorni osebi – Marka Jakliča in Franca Henigmana – toži za 384.000 evrov škode.

Spomnimo: Vzajemna je leta 2004 z ljubljanskim podjetjem Maat (ustanovitelji Jožef in Borut Geršak ter Vladimir Smrkolj) sklenila dveletno pogodbo za pavšalni znesek nekaj več kot pol milijona evrov na leto, za kar se je podjetje obvezalo, da bo priskrbelo izdelavo drugega zdravniškega mnenja v Ameriki bolnikom – zavarovancem Vzajemne, ki bodo to želeli. A za skupni znesek nekaj več kot milijon evrov je prišlo od takratnih 1,2 milijona zavarovancev leta 2005 po drugo mnenje samo 111 bolnikov, leta 2006 pa le 47. Očitno so zaupali domačim zdravnikom. To pomeni, da je bilo drugo mnenje izjemno drago (leta 2006 v povprečju 6153 evrov na bolnika). Plačevali so ga vsi zavarovanci po 0,38 evra, zainteresirani bolniki pa so ga nato še doplačali, smo v Delu poročali že pred leti.

Vzajemna toži odgovorni osebi, takratnega predsednika uprave Marka Jakliča in člana uprave Franca Henigmana, ker nista ravnala z ustrezno skrbnostjo dobrega gospodarja. Pred sklenitvijo posla nista izdelala analize, cene niso bile tržne, ampak pavšalne, pričakovanja pretirana. »Izračun je bil narejen za 660 drugih mnenj na leto v Sloveniji, kar je preveč, saj je bil znan podatek, da v svetu izdelajo 2000 drugih mnenj. Za milijon evrov jih je bilo izdelanih le 111,« je dejala odvetnica Vzajemne Katarina Kus. Tožba se nanaša samo na leto 2006, zato Vzajemna ne pričakuje milijona odškodnine, ampak le 384.000 evrov.

Prvoobtoženega Marka Jakliča ni bilo na sodišče, njegov odvetnik Blaž Strojan, drugoobtoženi Franc Henigman in njegov odvetnik Andrej Kirm pa so usmerili razpravo na notranjo revizorko Marino Vuk, ki je bila ves čas seznanjena s projektom, imela je dolžnost opozoriti na nepravilnosti in nesmotrnosti, a ni ukrepala, nasprotno, tako kot vsi drugi je projekt hvalila, so utemeljevali. Poleg tega so kot relevantno poudarili, da je Vukova osebna prijateljica predsednika izredne uprave Vzajemne Dušana Kidriča, ki je prišel v zavarovalnico leta 2009 in ji naložil revizijo projekta, nato pa sprožil tožbe. Že prej so podali sodišču ugovor, češ da je tožba zastarala, prav tako so menili, da je ni vložil pravi organ.

»Krivita Marino Vuk, čeprav sta sama sklepala posle!« je bila ogorčena odvetnica Vzajemne. Z omenjanjem prijateljstva hočejo preusmeriti pozornost z velike premoženjske škode, ki je bila narejena, je menila.

Sodnica Darja Kocbek Zakrajšek je ugovor o nepravem organu zavrgla. »Tožbo je vložila uprava, in to je pristojni organ. Vaš ugovor se nanaša na d. o. o., a te ureditve ni mogoče prenesti na delniško družbo. Tudi sklep skupščine o vložitvi tožb je bil nepotreben,« je dejala. Prav tako je – vsaj za zdaj – zavrgla ugovor, da je zadeva že zastarala, a bo zaradi tega zaslišala še poznejšega predsednika uprave Boštjana Averja in tudi revizorko Marino Vuk. Obravnava se bo nadaljevala maja. Odškodninska zadeva zastara, če mine od škode do tožbe več kot pet let.