Z ambulantno koncesijo do ortopedskih operacij

Informacije, ki o podjetju MD Medicina prihajajo z ministrstva za zdravje z Milojko Kolar Celarc na čelu, si nasprotujejo. Ministrstvo je lani zatrdilo, da to podjetje nima ustrezne koncesije za ortopedske operacije, zdaj pa, da jo ima. Kaj je res?

»MD Medicini je bila leta 2006 z odločbo o podelitvi koncesije podeljena koncesija za opravljanje javne službe na področju ortopedije. S pogodbo o koncesiji je bilo določeno, da se opravlja koncesija v obsegu 0,5 tima specialistične ambulantne dejavnosti na področju ortopedije,« je zapisalo ministrstvo za zdravje v odgovoru Delu 21. septembra lani. In v nadaljevanju: tak koncedent lahko opravlja specialistično ambulantno dejavnost, ne pa operacij. »MD Medicini je ministrstvo izdalo dovoljenje za opravljanje specialistične zunajbolnišnične dejavnosti za različna področja: ortopedijo, nevrologijo, otorinolaringologijo, splošno kirurgijo, pediatrijo, splošno medicino, interno medicino. Ortopedskih operacij hrbtenice, kolka, ramena ne more izvajati,« so zapisali. Takrat je inšpekcija ugotovila, da dela podjetje na črno. In zdaj?

»MD Medicina je pridobila koncesijo za opravljanje ortopedske dejavnosti že leta 2006. Ker je imela takrat le dovoljenje za opravljanje specialistične ambulantne dejavnosti, je lahko opravljala le to. Konec lanskega leta pa je pridobila tudi dovoljenje za opravljanje bolnišnične dejavnosti, zato lahko v okviru obstoječe koncesije, ki pokriva celotno področje ortopedije, opravlja tudi storitve bolnišničnega zdravljenja,« je izjavila 21. avgusta Ana Medved, državna sekretarka. Zatrdila je tudi, da ministrica Milojka Kolar Celarc podjetju nove ali razširjene koncesije ni podelila. Kaj je torej res?

A bolj kot to je pomembna vsebina. Ali sta dve operacijski sobi z nekaj posteljami in zgolj dvema zdravnikoma že bolnišnica? Ali bo deset pooperativnih postelj in tri navadne, kolikor jih ima, zadostovalo za 417 bolnikov, ki naj bi bili v štirih mesecih tam operirani? Kar 317 bo zahtevnih operacij hrbtenice in kolkov, po katerih morajo biti bolniki v bolnišnici vsaj nekaj dni. V tem času so možni tudi vseh vrst zapleti, zaradi katerih potrebujejo bolniki intenzivno nego, nujno pomoč drugih specialistov, reoperacije.

Zanimiva je tudi pričakovana učinkovitost. Ministrstvo je najbrž nehote postavilo delovne normative za ortopedsko dejavnost. Zgolj dva kirurga bosta v štirih mesecih izvedla 417 operacij, kar pomeni, da bi s tolikšnim delom skozi vse leto (z upoštevanjem dopusta) izvedla vsak po 500 operacij. Če bi vsi ortopedi toliko operirali, bi bolnikov že zdavnaj zmanjkalo. Toda učinkovitost javnega sektorja ni odvisna od zdravnikov. Vsi kirurgi želijo operirati čim več, a je število njihovih operacij odvisno od denarja, ki ga zanje dobi bolnišnica. MD Medicina naj bi do decembra dobila od ZZZS 1,5 milijona evrov. Ortopedska bolnišnica Valdoltra je za isti čas 277 operacij, ki jih je nameravala izvesti za dolgo čakajoče bolnike, odpovedala. Zakaj, še ne vemo.