Z depolitizacijo iz javne RTV v državno

Ljubljana – Programski svet je po prvi, konstitutivni seji prvič resno zavihal rokave. Na dnevnem redu seje je bilo veliko točk, a najpomembnejša je bila medijska strategija ministrstva za kulturo, iz katere bo izhajal nov zakon o RTV. Ministrstvo z njo temeljito posega v ureditev največje medijske hiše.

Novinarje in vodstvo ob strategiji prevevajo mešani občutki; v njej so tudi dobrodošle pobude, ki se nanašajo na izboljšanje socialnega statusa novinarjev, višanje profesionalnih novinarskih standardov, večjo transparentnost lastništva medijev, pokritost vseh regij, skrb za slovenski jezik ter za izobraževanje novinarjev in odgovornih urednikov.

Zapleta se predvsem pri prenosu pristojnosti imenovanja generalnega direktorja s programskega sveta na nadzorni, ki je vezan na mandat vlade. Pri vodenju bi generalnemu direktorju pomagal nov kolektivni organ – uprava.

Le vtis zasuka

RTV Slovenija bi morala biti kot javni zavod posebnega kulturnega in nacionalnega pomena v službi vseh državljanov in vse skupnosti ter zato zavarovana pred strankarskim in zasebnointeresnim polaščanjem, meni predsednik programskega sveta Miran Zupanič. »Največji javni medij je zaželen plen omrežij moči in zato bi mu politični odločevalci morali zagotoviti programsko, finančno in upravljavsko neodvisnost. V tem smislu je napoved osnutka medijske strategije, kakšna bo nacionalka leta 2024, navdušujoča: 'Vodstvo RTV Slovenija (uprava in strokovni svet) je apolitično, ustanoviteljica Republika Slovenija pa svoje interese uveljavlja skozi nadzorni svet.' Obetavna je tudi napoved depolitizacije programskega sveta, ki ga je politični razred doslej uporabljal kot svoje, predvsem kadrovsko krmilo nacionalke. Preoblikovanje v strokovni svet, zmanjšanje števila svetnikov za polovico in njihov izbor znotraj civilne sfere dajejo vtis pozitivnega zasuka. A logika gospostva je neizprosna, politični razred se hegemoniji nad nacionalno radiotelevizijo še zdaleč ne odpoveduje. Kot pravi v romanu Gepard mladi garibaldist Tancredi svojemu stricu, knezu: 'Če hočemo, da ostane vse, kot je, je treba spremeniti vse,'« pojasnjuje Zupanič.

Plačniki brez glasu

Zupanič iz strategije razbira, da bo namesto programskega sveta nov vzvod za prenos politične moči nadzorni svet, v katerem bodo predstavniki ministrstev, pristojnih za finance, gospodarstvo, medije in izobraževanje, in predstavnik zaposlenih. Po predhodni potrditvi strokovnega sveta bodo nadzorniki imenovali generalnega direktorja, ta pa direktorje in odgovorne urednike.

»In, pozor: mandat vladnih nadzornikov bo vezan na mandat vlade! Ko pade vlada, pade nadzorni svet, padejo najbrž generalni direktor in odgovorni uredniki, zamaje se vsa programska politika. Lahko v takšni vladni hiši iz kart kdorkoli strokovno, odgovorno in neodvisno opravlja svoje delo?« sprašuje Zupanič in dodaja: »Medijska strategija ni napisana v prid strokam, ki kreirajo programske vsebine, ne v prid plačnikom prispevka RTV, ki v tej zgodbi nimajo glasu. Nacionalno radiotelevizijo daje na razpolago strankam vsakokratne koalicije, pa naj bodo leve, sredinske ali desne. Kot stalnici vseh koalicij se velika zmaga obeta Desusu, saj si bo izmed vseh vladnih strank najlažje zagotavljal trajen vpliv na javni medij.«

Vladni nadzorniki

Podobno razmišlja v. d. generalnega direktorja Marko Filli. Strategija je v delu, ki se nanaša na RTV, vsebinsko preskromna, deloma pa celo nestrokovna, zgrešena in kontradiktorna. »Konkretni predlogi zgrešijo predvsem cilj depolitizacije, veliko pa je tudi drugih nesmislov. Potrebnega bo še veliko truda, če želimo v nadaljevanju dobiti nov, kakovosten zakon. Upamo tudi, da bomo kot izvajalci tega zakona in poznavalci področja k njegovi pripravi tudi povabljeni,« pravi Marko Filli.

Grimsova ureditev z varovalko

V aktivu novinarjev Informativnega programa TVS podpirajo željo snovalcev strategije po depolitizaciji programskega sveta, tako kot tudi, da bi bilo po novem v njem manj članov in da bi se preimenoval v strokovni svet. »Večkrat smo opozorili na vmešavanje programskega sveta v konkretne vsebine, s čimer se je grobo posegalo v novinarsko in uredniško avtonomijo,« pravi predsednica Tadeja Anžlovar.

Opozarjajo pa, da se snovalci strategije ne zavedajo dovolj nevarnosti, če bo nadzornike, ki bi imenovali vse ključne osebe, imenovala vsakokratna vlada. To bi pomenilo neposreden vpliv politike oziroma države na javno RTV. »V nasprotju z zdajšnjo grajano 'Grimsovo' kadrovsko ureditvijo programskega sveta, ki je odraz razmerij v parlamentu, a ima tudi varovalko menjav dela svetnikov na polovici mandata, bi zdaj RTV dobila nadzorstveno in upravljavsko formo kot, denimo, SDH, kjer nadzornike imenuje skupščina – torej vlada, ti pa po nareku oblasti upravo. Ali želijo iz javne RTV narediti državno RTV?«

Nova tožba

Na RTV Slovenija se še vedno ubadajo tudi z zapletom, povezanim z imenovanjem generalnega direktorja. Dr. Nataša Pirc Musar in Marko Filli sta namreč vložila tožbi zoper RTV Slovenija. »O tem bo odločilo pristojno sodišče, programski svet lahko v tej fazi le spremlja zadevo,« pravi predsednik Miran Zupanič. Za zdaj tako, kot kaže, še ne bo novega razpisa za generalnega direktorja.