Z domačimi jabolki nad domače črve

Žirovnica – Avtohtone visokodebelne sorte sadnih dreves, kot so beličnik, voščenka, carjevič, krivopecelj, kosmač med jabolki, viljamovka in tepka med hruškami, ter različne vrste sliv in češenj, se na pobudo slovenskega rodovnega gibanja vračajo na javne površine na zgornjem Gorenjskem.

Lani so prvih 60 avtohtonih visokodebelnih sadnih dreves posadili v Tržiču, v teh zgodnjepomladanskih dnevih, sajenje v okviru projekta »Boš sadiv? – Slovenija sadni raj« nadaljujejo še na zgornjem Gorenjskem. Avtohtone drevesne vrste tu rastejo od nekdaj in najbolj sodijo v to okolje, je povedal Bojan Žnidaršič iz slovenskega rodovnega gibanja in dodal, da so te vrste najbolj prilagojene na tukajšnje podnebje, škodljivce in bolezni.

Visokodebelna drevesa v višino zrastejo do deset metrov in jih je tudi zaradi tega skoraj nemogoče škropiti z umetnimi in drugimi pripravki, zimo pa dobro prezimijo, pravi Žnidaršič. Poudaril je še druge pozitivne lastnosti avtohtonih drevesnih vrst: hranilna vrednost jabolk je večja, sadež lahko pojemo takoj, ko je obran, zaradi transporta ali skladiščenja sadežev ne tretirajo z umetnimi pripravki.

Projekt so podprle lokalne skupnosti na zgornjem Gorenjskem, kot pravi Žnidaršič pa drevesa sadijo otroci tukajšnjih osnovnih šol: »Otroke spet navajamo na stik z zemljo in z naravo.«

Za vsakega novorojenega otroka posadijo eno drevo

Akcijo sajenja bodo jeseni razširili na celotno Gorenjsko, poleg tega za takrat načrtujejo promocijsko akcijo, s katero bi radi spodbudili mlade starše, da za vsakega novorojenega otroka posadijo drevo. »To bo gotovo bolje kot plastične igrače,« je dejal sogovornik.

Žnidaršič si želi, da bi lahko posadili več visokodebelnih sadnih dreves. V Sloveniji je ustrezno vzgojenih sadik premalo, zato jih bodo v gibanju začeli vzgajati sami. Pri tem hitrih rešitev ne bo, saj bodo za vzgojo dovolj sadik rabili vsaj deset let. Tudi na prve sadeže s posajenih dreves bo treba počakati osem let, a bodo lahko rojevala precej dolgo, saj nekatere vrste živijo tudi več kot 200 let.