Tiskane izdaje
Lovsko opazovalnico, ki zaradi rekordne teže in višine že čaka na umestitev v Guinnessovo knjigo rekordov kot največja lovska opazovalnica na svetu, so s specialno pripravo in dvigali okoli desete ure dopoldne dvignili iz ležečega v stoječi položaj.
Celotna konstrukcija bo s pilotnimi sidri težka 150 ton, visoka 18 metrov in kot razgledna točka s štirimi razglednimi terasami sprejela do 120 ljudi. Tako bo postala edinstvena turistična atrakcija, ki bo tako domačim kot tujim obiskovalcem omogočila razgled na Kamniško-Savinjske Alpe in druge privlačne točke naše zelene pokrajine osrednje Slovenije.
Hkrati gre za izziv tesarske stroke, prikaz trajnostnega razvoja in tehnične kulturne dediščine, saj lovsko opazovalnico izdelujejo po stari tradicionalni tesarski praksi.
Priprave na zimsko sezono
Na Veliki planini že nestrpno čakajo tudi začetek nove zimske sezone. Glede na vremenske napovedi in letošnjo zgodnjo pošiljko snega upajo, da bodo naprave lahko zagnali okoli 15. decembra. Obiskovalce bo poleg smučanja pričakalo nočno sankanje in krpljanje.
Za Veliko planino drugače kot za preostala slovenska gorska turistična središča velja, da je glavna sezona poleti. Kar 80 odstotkov obiskovalcev namreč na Veliko planino pride poleti in le okoli 20 odstotkov pozimi. Razlog zato je, da je v preteklosti smučišče zamrlo in so se šele v zadnjih letih ponovno lotili njegovega oživljanja.
»V zadnjih letih smo vse naprave prenovili in usposobili. Zdaj pa se nas mora še narava malo usmiliti, da bo zimska sezona pri nas lahko znova polno zaživela,« je za STA povedal direktor družbe Velika Planina Leon Keder in pojasnil, da so na Veliki planini v celoti odvisni od naravnega snega, saj nimajo urejenega umetnega zasneževanja.
Prepoznavnost Velike planine kot zimske destinacije se v zadnjih letih postopoma povečuje. Po že rekordnem letu 2015 so lani imeli še 35-odstotno povečanje obiska. Tako je družba lani tudi prvič v zgodovini poslovala z dobičkom in to pričakuje tudi letos. »Ves dobiček vlagamo v infrastrukturo, da povrnemo Veliki planini nekdanji sijaj,« je poudaril Keder.
Družinska smuka za 40 evrov
Velika planina je tudi edina ali pa ena redkih žičniških družb, ki je v občinski lasti. »Dokazali smo, da se tudi tako da gospodarno in pravilno ravnati ter pošteno delati in ustvarjati dobiček, ki se vlaga nazaj v podjetje,« je poudaril direktor podjetja, katerega glavna dejavnost so prevozi z nihalko in drugimi žičniškimi napravami. V zadnjih letih so razširili svojo dejavnost tudi na področje gostinstva in turizma ter tako poskrbeli za popestritev turistične ponudbe na območju celotne planine.
Smučišče na Veliki planini se razprostira na višini med 1412 in 1666 metri nadmorske višine ter ponuja tri kilometre smučarskih prog, od katerih večina spada med srednje zahtevne proge. Tik ob vznožju dvosedežnice Šimnovec stoji otroška vlečnica Jurček, ki je namenjena najmlajšim ter smučarjem začetnikom. Za zahtevnejše smučarje pa skrbi vlečnica Zeleni rob, ki je bila v lanskem letu deležna temeljite prenove.
Velika planina je že nekaj let poznana kot priljubljeno družinsko smučišče v bližini Ljubljane, ki se ponaša tudi z ugodnimi cenami družinskih vozovnic, saj dva odrasla in do štirje otroci lahko smučajo za 40 evrov. Tudi 2,4 kilometra dolga sankaška proga je priljubljena tako med družinami kot posamezniki, ki jih na začetek proge prepelje dvosedežnica.
Obiskovalcem so na voljo tudi krplje, s katerimi se lahko odpravijo po sveže zapadlem snegu in planino raziščejo na popolnoma drugačen način. Letošnja novost so ugodne večdnevne vozovnice za smučanje in nočno sankanje predvsem za tiste obiskovalce, ki želijo na Veliki planini preživeti aktiven konec tedna.
