Z najbolj donosno trgovino se peča več kot 9600 ljudi
Trgovina z ljudmi je v državah EU v letu 2021 v primerjavi z letom prej po podatkih Eurostata poskočila za desetino, kar pomeni 7155 registriranih žrtev. Glede na to, da vse države podatkov o trgovini z belim blagom, ki po nekaterih ocenah prinaša večdesetmilijardne zaslužke, a tudi nekajmilijardne gospodarske stroške, ne sporočajo, je žrtev verjetno precej več. Med njimi prevladujejo ženske, trgovina z belim blagom pa se je, sodeč po številu registriranih žrtev, najbolj razcvetela v Luksemburgu.
Razviti Luksemburg glede na stopnjo registriranih žrtev bele trgovine daleč prednjači pred drugouvrščeno Nizozemsko. V Luksemburgu so zabeležili 79 žrtev trgovine z ljudmi na milijon prebivalcev, na Nizozemskem 45. Tolikšno stopnjo ugotovljenih žrtev, navaja Evrostat, je mogoče povezati tudi z bolj zmogljivostnim pravosodjem in večjim socialnim nadzorom za identifikacijo žrtev. V Luksemburgu so za delovne inšpektorje namreč vpeljali obvezna usposabljanja o trgovini z ljudmi, čemur tudi pripisujejo večje uspehe pri identifikaciji žrtev.
Več kot polovica žrtev se znajde na »trgu« spolnega izkoriščanja, skoraj tretjina jih konča na prisilnem delu, v suženjstvu in služabništvu, slabih 16 odstotkov pa jih pristane pri trgovcih z organi ali jih uporabijo za goljufije oziroma za prisilno beračenje. Po podatkih iz strategije EU za boj proti trgovini z belim blagom za obdobje 2021–2025 znaša samo prihodek od spolnega izkoriščanja v državah EU 14 milijard evrov na leto.
Najnižje stopnje registriranih »belih« žrtev v EU beležijo Češka, Španija in Hrvaška z eno, štirimi oziroma petimi žrtvami na milijon prebivalcev. Slovenija je s skoraj dvajsetimi žrtvami na milijon ljudi na dvanajstem mestu in nad povprečjem EU. Pri nas prevladuje izkoriščanje zaradi prostitucije in spolne zlorabe, na splošno pa veljamo za ciljno državo izkoriščanja žrtev trgovine z ljudmi oziroma za tranzitno državo za osebe z jugovzhoda Evrope v druge države članice EU. Slovenska policija je v desetih mesecih lanskega leta sicer obravnavala šest kaznivih dejanj trgovine z ljudmi. Pri tem je prepoznala šest žrtev – vse ženske – in 24 storilcev kaznivega dejanja. V povezavi z državljani Ukrajine so obravnavali nekaj primerov, kjer so okoliščine nakazovale na trgovino z ljudmi, a na podlagi zbranih obvestil in dokazov niso ugotovili žrtev trgovanja.
Državljanstvo žrtev se po EU precej razlikuje. Bolgarija, Romunija, Madžarska, Latvija, Slovaška, Litva, Češka, Hrvaška in Poljska so poročale večinoma o žrtvah iz svojih držav, več kot 75 odstotkov registriranih žrtev pa na Portugalskem, Irskem, v Sloveniji, Belgiji, Grčiji, Španiji, na Danskem, v Estoniji in na Malti pa prihaja iz držav nečlanic EU. Skoraj četrtina vseh žrtev trgovine z ljudmi so otroci, namenjeni spolnemu izkoriščanju.
V 2021 so v EU uradno našteli 7155 žrtev trgovine z ljudmi.
Skoraj četrtina so otroci, namenjeni spolnemu izkoriščanju.
V Sloveniji je največ žrtev iz držav zunaj EU, večina je žensk.
Obsodbo dočakalo več kot 2500 trgovcev z ljudmi
Še bolj kot število žrtev, za dobrih 12 odstotkov, je v 2021 poskočilo število osumljenih trgovcev: več kot 9600 ljudi naj bi jih bilo vpletenih v to najbolj donosno svetovno trgovino, s čimer je bil dosežen novi vrhunec obdobja 2008–2021. Obsodbo je dočakalo več kot 2500 trgovcev z ljudmi. Med žrtvami je po zadnjih podatkih več kot 68 odstotkov žensk in deklet. Nasprotno je bila med osumljenimi storilci ženska le vsaka peta, med obsojenimi jih je bilo 22,5 odstotka.
