Z nakupom deleža DSO Radgona se ukvarja policija

Občina Gornja Radgona si še vedno prizadeva, da bi postala lastnica DSO Gornja Radgona v celoti.

Objavljeno
17. marec 2015 08.50
Jože Pojbič, Murska Sobota
Jože Pojbič, Murska Sobota

Gornja Radgona - Prah, ki se je dvignil zaradi sumljivega nakupa 49-odstotnega deleža Doma starejših občanov Gornja Radgona lani jeseni, se še ni polegel. S policijske uprave Murska Sobota so nam potrdili, da sedaj tudi njihovi kriminalisti zbirajo obvestila o morebitnem sumljivem izvoru denarja za Pramagov nakup deleža.

Vsem, ki spremljajo dogajanje v zvezi s stečajno prodajo Stavbarjevega deleža radgonskega DSO, je namreč že od vsega začetka nenavadno, da je nakup opravilo podjetje Pramag, ki je bilo ustanovljeno lani spomladi in ki razen 15.000 evrov ustanovnega kapitala ni imelo sredstev. Edini lastnik Pramaga Žan Dokl, sin donedavne direktorice Doma upokojencev Ptuj Kristine Dokl, pa je še premlad, da bi imel za 330.000 evrov prihrankov. Po drugi strani je ptujski dom upokojencev pod vodstvom Kristine Dokl leta dolgo ustvarjal za javni zavod neverjetne dobičke in nekateri sumijo, da bi lahko del tega denarja postal vir financiranja Pramagovega nakupa deleža radgonskega DSO. Na policiji o podrobnostih sicer nočejo govoriti, ker je zadeva v fazi zbiranja obvestil, a verjetno se ukvarjajo prav z izvorom denarja za nakup.


Nam so iz Pramaga - s podpisom Žana Dokla - že pred časom odgovorili, da z nakupom ni nič narobe, saj da so družinski člani zanj najeli posojila. Na naše dodatno vprašanje, kakšna posojila so to bila, saj je tako visoke zneske potrošniških posojil zelo težko dobiti, pa so odgovorili, da so bila to »posojila pri najugodnejšem ponudniku denarnih sredstev.«


Ker tudi najbolj ugodni posojilodajalci dandanes za zavarovanje večjih posojil največkrat zahtevajo hipoteke na nepremičnine, smo preverili zemljiškoknjižno stanje na nepremičnini Orešje 15 v Ptuju, ki je v lasti Kristine Dokl in njenih dveh sinov in kjer ima sedež družba Pramag. Vsaj na tej njihovi nepremičnini na včerajšnji dan ni bila vpisana nobena hipoteka ali kakršnokoli drugo breme.


Glede ustvarjanja nerazumnih dobičkov v Domu Ptuj in vprašanja, zakaj ob tolikšnih prihrankih niso znižali cen oskrbe, pa so nam iz Pramaga v odgovor poslali izvlečke iz pravilnika o metodologiji oblikovanja cen socialnovarstvenih storitev, iz katerih je razvidno, da se cene oskrbe v domovih oblikujejo na državni ravni in da sami v domu niso imeli vpliva nanje, torej jih tudi znižati niso mogli. V odgovoru pa niso niti z besedico omenili kadrovskih normativov za takšne domove, ki se prav tako oblikujejo na državni ravni in na podlagi katerih se tudi izračunavajo cene oskrbe stanovalcev domov. Cene so namreč izračunane ob predpostavki, da so kadrovski normativi izpolnjeni, v ptujskem domu pa so leta zaposlovali za deset do petnajst odstotkov manj ljudi, kot bi jih morali, in tako ustvarjali »prihranke« na račun večje obremenjenosti preslabo plačanih zaposlenih in slabše oskrbe stanovalcev. Prav takšnega »varčevanja« se po Pramagovem nakupu deleža bojijo v DSO Gornja Radgona in tudi zato si radgonska občina na vse načine prizadeva, da bi vendarle postala lastnica doma v celoti.


Zanimalo nas je tudi, kako Pramag (oziroma Doklovi) komentirajo to, da se s Pramagovim nakupom deleža ukvarja kriminalistična policija. V odgovor so nam iz Pramaga poslali »ponudbo za odkup poslovnega deleža v DSO Gornja Radgona«, ki jim jo je že konec lanskega novembra poslal radgonski podjetnik Jožef Tivadar, ki je sam v stečaju Stavbarja Gradenj izgubil skoraj pol milijona terjatev. Tivadar v svoji ponudbi Doklovim ponuja višjo ceno, kot jo je Pramag plačal za nakup deleža v stečaju, v dopisu pa razlaga tudi, da naj bi njegovo podjetje bilo samo začasni kupec, saj ima interes za končni nakup deleža občina Gornja Radgona, ki pa takrat ni imela denarja za nakup. V dopisu Doklovim napoveduje tudi težave z zaposlenimi, stanovalci, njihovimi svojci in okoljem. Doklovi policijsko preiskavo povezujejo s tem dopisom in tudi pisanje medijev označujejo kot del vnaprej izdelanega scenarija, naperjenega proti njim kot novim solastnikom.


»Nič slabega nisem mislil s tem dopisom in ničesar nimam proti Kristini Dokl. Občini, ki ima interes, trenutno pa nima možnosti za odkup, sem hotel le pomagati, da se zaplet z odkupom deleža uredi, « nam je o tej ponudbi, na katero ni dobil nikakšnega odgovora, včeraj dejal Jožef Tivadar.


Radgonski župan Stanko Rojko pa je dejal, da je sicer predlagal in iskal možnosti tudi v tej smeri, s konkretno ponudbo Tivadarja Doklovim pa ni bil seznanjen. »Se pa seveda strinjam z njo in bi bil vesel, če bi bila uspešna. Občina ima namreč še vedno interes pridobiti ta delež doma, da bi bili potem lastniki v celoti. Kot 51-odstotni lastniki pa tudi do tedaj ne bomo dovolili, da bi se kakorkoli spreminjala poslovna politika doma. Nobene gonje za dobički ne bo.«