Tiskane izdaje
Brezdomci so na žalost stalen pojav in vse bolj značilni za večja urbana središča. Vzroki za brezdomstvo so po podatkih ministrstva povezani s stanovanjsko problematiko, stečajnimi postopki, zasvojenostjo z drogami, alkoholom, igrami na srečo, po podatkih brezdomcev pa tudi z duševnimi motnjami.
Leta 2017 po Sloveniji sofinancirajo različne socialnovarstvene programe, med katere spadajo zavetišča, sprejemališča, dnevni centri, informativne pisarne, programi namestitvene podpore, antideložacijski programi in svetovanja. Zavetišča so zaradi večjega števila brezdomcev v glavnem v večjih mestih – tja se brezdomci iz lokalnih okolij umikajo ne le zaradi večje možnosti za preživetje, ampak tudi zaradi družbene stigmatiziranosti. »Veliko ljudi na nas gleda kot na to, kar sami ne bi radi bili. Ker so nezadovoljni s svojim življenjem, jim je v tolažbo, ko nas vidijo in si rečejo: 'Vsaj klošar nisem!'« razmišlja ljubljanski brezdomec Jakob Harisch.
Glavni problem so droge
Podatek o 2300 in 2500 brezdomcih, vključenih v socialnovarstvene programe ministrstva, je le del večjega problema, saj ne vključuje števila prikritih brezdomcev, kot so osebe v postopku deložacije, najemniki brez najemne pogodbe, gospodinjstva v kratkotrajnih zasilnih nastanitvenih rešitvah, mladi brezposelni. V zadnjih letih se je število brezdomcev, oseb s težavami v duševnem zdravju in mlajših brezdomcev še povečalo. Večina jih je odvisnikov od drog, pravijo na ministrstvu.
Da to ni le stereotip, nam je potrdil tudi Jakob. Omenja, da je pri brezdomcih poleg uživanja drog in alkohola, problem tudi shizofrenija. »Problematični brezdomci se na cesti ločujejo na alkoholike, narkomane in shizofrenike. Pri časopisu Kralji ulice poskušamo biti vsi isti – tudi odnos med zaposlenimi in uporabniki je tak.« Jakob je tudi predstavnik prodajalcev Kraljev ulice in pravi, da je njihovo društvo za brezdomca najboljša mogoča izbira.
Samoterapija za neslišane
Urednica časopisa Mirjam Gostinčar nam je pojasnila, da časopis lahko prodaja vsak polnoletni posameznik, ki upošteva pravila prodaje in ki opravi proces uvajanja v prodajo. »Brezdomec ne sme prosjačiti,« dodaja Jakob, »ker mu to zlomi hrbtenico, ampak se mora naučiti pravilnega pristopa.«
Poleg prodaje časopisa v dnevnem centru Kralji ulice zagotavljajo še pomoč pri urejanju statusa, uporabo računalnikov za obiskovalce, knjižnico, pošto za brezdomce brez naslova, garderobo, tople napitke in enkrat na teden tople obroke.
Jakob poudarja, da glavni namen časopisa ni zaslužek: »Ena od stvari, ki številnim brezdomcem pomaga, je samoterapevtsko pisanje. Marsikdo se v življenju ni počutil dovolj slišan ali upoštevan in tu končno dobi to možnost.«
»Le vedeti moraš,
Jakob meni, da bi bilo v Ljubljani mogoče več storiti za večje informiranje brezdomcev. Zaupa nam, da je zaradi nezadostne obveščenosti tudi sam zabredel v droge. Ni težko preživeti, če nisi od ničesar odvisen, pravi danes, rešen odvisnosti, ter če imaš dovolj informacij o tem, kam po hrano, obleko, prenočišče: »Brezdomci živimo od ekscesa družbe – ljudje imajo vsega preveč, stran mečejo. V našem svetu moraš le vedeti, kam se obrniti.«
Za ozaveščanje brezdomcev učinkovito skrbi center Kraji ulice. Poleg številnih zavetišč se ljubljanski brezdomci lahko obrnejo še na Vincencijevo zvezo dobrote, kjer jim prostovoljci zagotavljajo zajtrk in večerjo ter prenočišče, za svoje zdravje pa lahko poskrbijo v ambulanti Pro Bono, ki oskrbuje ljudi brez zdravstvenega zavarovanja, obstajajo pa tudi različni centri za uporabnike drog in osebe z duševnimi težavami.
