Z ustvarjalnim duhom do inovacij za starejše
Natečaj RogLab open: V Švicariji so na ogled medgeneracijsko igralo, klasično krojena oblačila za starejše, dodatki za lažje premagovanje stopnic in hidroponični vrt
Odpri galerijo
Hidroponični vrt lahko uporabljajo tudi gibalno ovirani, dodatki za stopnice pa njihovo višino znižajo za polovico. Foto Voranc Vogel
Ljubljana – Na natečaj RogLaba, s katerim so želeli spodbuditi razvoj novih izdelkov in storitev, namenjenih starejšim, ter opozoriti oblikovalce in javnost na njihove potrebe, je prispelo 30 predlogov. Razvili so štiri projekte, ti so do 20. oktobra razstavljeni v Švicariji v Ljubljani.
Mednarodni oblikovalski natečaj RogLab open: aktivno staranje je v partnerstvu s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Naravoslovnotehniško fakulteto ter Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC) razpisal RogLab, izdelovalni laboratorij in pilotni projekt Centra Rog, ki deluje v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Profesionalne in upokojene oblikovalce, arhitekte, umetnike, inženirje in izdelovalce ter študente in podjetja so povabili k oblikovanju družbeno koristnih rešitev, ki bodo starejšim od sedemdeset let omogočile lepše, samostojnejše in aktivnejše življenje v lastnem domu, v javnih prostorih ali na javnih površinah, je dejala vodja RogLaba Meta Štular.
Pogoj za udeležbo je bil, da so oblikovalci pri razvoju inovativnih rešitev sodelovali z vsaj enim starejšim od sedemdeset let. Izmed tridesetih natečajnih predlogov so štirje projekti, ki jih je izbirna komisija prepoznala kot najbolj perspektivne, prejeli podporo in mentorstvo in so razstavljeni v Švicariji. To so medgeneracijsko igralo, klasično krojena oblačila za starejše, dodatki za lažje premagovanje stopnic in hidroponični vrt.
Strokovna vodila za izdelke je podala tudi Alenka Plemelj, predavateljica na zdravstveni fakulteti z oddelka za delovno terapijo in ergonomiko, ki je poskrbela, da prototipi spoštujejo različna pravila dobre prakse. Avtorje je na primer opozarjala na težave zaradi upada mišične moči, pešanja fine motorike in različnih čutil ter gibljivosti sklepov in z njo povezanega omejenega dosega. Kot poudarja, so vsakdanje aktivnosti starejših pogosto povezane s težavami, ki izvirajo iz fizioloških sprememb zaradi procesov staranja, vendar so pomembne, saj jim omogočajo delovanje in vključevanje v skupnost: »Pomembno je, da starejšim izvajanje aktivnosti omogočamo s prilagoditvami in pripomočki.«
Zmagovalni prototip interaktivnega igrala oblikovalca Andréja Vanzolina iz brazilskega ustvarjalnega laboratorija oziroma fablaba Feb360° je igra za enega ali več uporabnikov, ki s treningom koordinacije in koncentracije lahko zaposli vsakogar, tudi gibalno ovirane. Ima več težavnostnih stopenj, igra na njem pa je še zabavnejša, če jo skupaj igrata dva, vsak z eno vrvico. Namen igre je žogico, pritrjeno na dve vrvici v zgornjih vogalih igralne plošče, z natančnim krmiljenjem pripeljati do točke, ki jo določijo led luči. Pokončna igralna plošča je narejena iz močnejše vezane plošče, iz katere so s CNC-rezkalnikom izrezane odprtine, ki določajo igralno pot.
Upokojeni podjetnik Dušan Uršič je svojo zamisel za lažje premagovanje stopnic razvil v dodatke za stopnice, ki s protizdrsnimi trakovi zagotavljajo varnejši korak. Ti višino posamezne stopnice znižajo za polovico in omogočajo izmenično hojo. Stopnice so narejene iz lepljene vezane plošče, a je prototip primeren tudi za druge materiale.
Klasično krojena oblačila za starejše, ki s premišljenimi prilagoditvami olajšajo oblačenje, so skupaj z mentorico Alenko More ustvarile študentke prvega letnika NTF Ina Nathalie Bölsing, Kaja Čufer, Tajda Dražić in Katarina Ekart. Žensko in moško srajco ter hlače odlikujejo kakovosten in na otip prijeten material. Krajši rokavi ter dovolj prostora v komolcih in kolenih omogočajo udobno nošenje, magnetni gumbi pa se zapnejo kar sami in so dovolj močni, da ostanejo varno speti ves dan.
Izdelovalec Eamon Durey iz severnoirskega fablaba Nerve Centre je za vse upokojene vrtičkarje, ki težkega fizičnega dela ne zmorejo več, ustvaril hidroponični vrt, ki je enostaven za uporabo in dostopen tudi za uporabnike na invalidskem vozičku. Okvir hidroponičnega vrta je narejen s CNC-izrezom vezane plošče in kanalizacijskih cevi, torej iz materialov, ki so naprodaj v trgovinah z gradbenim materialom. Da bi bilo vzdrževanje čim preprostejše, je krogotok vode v cevi povsem sklenjen, zanj poskrbita težnost in potopna črpalka. Vodo je v vrt mogoče natočiti kar iz običajne pipe.
Prvonagrajeni je prejel honorar za izdelavo prototipa v vrednosti 1500 evrov, preostali trije nagrajenci pa po tisoč evrov. Poleg plačanega bivanja v Ljubljani v času mednarodne delavnice so izbrani prototipi prejeli tudi izdatno mentoriranje v oblikovalskem mišljenju ter razvoju poslovnega modela na delavnici z Mojco Mihailovič Škrinjar, na kateri so se dobro opremili z nasveti za morebitno nadaljnjo poslovno pot.
Prototipi izdelkov, premierno predstavljeni na odprtju razstave prejšnji teden, so na voljo vsem, ki bi si jih želeli izdelati doma. »Veliko zanimanja zanje je bilo tudi med ustvarjalci v RogLabu, ki izdelujejo svoje prototipe. Upamo, da se bo čim več posameznikov odločilo, da jih poustvari, predvsem pa si želimo v takšnih ustvarjalcih vzbuditi izdelovalniški duh,« je povedala Hana Cirman, ki v RogLabu skrbi za odnose z javnostmi.
»Izdelki so trenutno v fazi prototipa, produkcija in razvoj za širši trg pa sta v rokah njihovih ustvarjalcev. Če bi se zanje zanimale organizacije, kot so domovi za starejše, so načrti za izdelavo na voljo brezplačno. Vsi zainteresirani se lahko obrnejo na RogLab ali drug najbližji izdelovalni laboratorij ter izdelke razvijejo sami s pomočjo mentorjev. Med prototipno fazo in serijsko produkcijo za širši trg je namreč še precej velik korak, ki za ranljive ciljne skupine, kot so starejši in otroci, zahteva veliko testiranja ter upoštevanja zakonskih določil in predpisov,« je pojasnila Cirmanova.
Projekt so finančno podprli Center za kreativnost pri MAO ter Muzej in galerije mesta Ljubljane, pri katerem deluje RogLab. Prihodnje leto pripravljajo nov razpis RogLab open, temo pa bodo razkrili na začetku leta.
Mednarodni oblikovalski natečaj RogLab open: aktivno staranje je v partnerstvu s Centrom za kreativnost pri Muzeju za arhitekturo in oblikovanje (MAO), Naravoslovnotehniško fakulteto ter Mednarodnim grafičnim likovnim centrom (MGLC) razpisal RogLab, izdelovalni laboratorij in pilotni projekt Centra Rog, ki deluje v okviru Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Profesionalne in upokojene oblikovalce, arhitekte, umetnike, inženirje in izdelovalce ter študente in podjetja so povabili k oblikovanju družbeno koristnih rešitev, ki bodo starejšim od sedemdeset let omogočile lepše, samostojnejše in aktivnejše življenje v lastnem domu, v javnih prostorih ali na javnih površinah, je dejala vodja RogLaba Meta Štular.
· Zmagovalni prototip igrala je igra za enega ali več uporabnikov.
· Dodatki za stopnice znižajo višino za pol in omogočajo izmenično hojo.
· Klasična oblačila s premišljenimi prilagoditvami olajšajo oblačenje.
· Hidroponični vrt za upokojen vrtičkarje, ki težkega fizičnega dela ne zmorejo več.
· Dodatki za stopnice znižajo višino za pol in omogočajo izmenično hojo.
· Klasična oblačila s premišljenimi prilagoditvami olajšajo oblačenje.
· Hidroponični vrt za upokojen vrtičkarje, ki težkega fizičnega dela ne zmorejo več.
Aktivnosti s prilagoditvami in pripomočki
Pogoj za udeležbo je bil, da so oblikovalci pri razvoju inovativnih rešitev sodelovali z vsaj enim starejšim od sedemdeset let. Izmed tridesetih natečajnih predlogov so štirje projekti, ki jih je izbirna komisija prepoznala kot najbolj perspektivne, prejeli podporo in mentorstvo in so razstavljeni v Švicariji. To so medgeneracijsko igralo, klasično krojena oblačila za starejše, dodatki za lažje premagovanje stopnic in hidroponični vrt.
Strokovna vodila za izdelke je podala tudi Alenka Plemelj, predavateljica na zdravstveni fakulteti z oddelka za delovno terapijo in ergonomiko, ki je poskrbela, da prototipi spoštujejo različna pravila dobre prakse. Avtorje je na primer opozarjala na težave zaradi upada mišične moči, pešanja fine motorike in različnih čutil ter gibljivosti sklepov in z njo povezanega omejenega dosega. Kot poudarja, so vsakdanje aktivnosti starejših pogosto povezane s težavami, ki izvirajo iz fizioloških sprememb zaradi procesov staranja, vendar so pomembne, saj jim omogočajo delovanje in vključevanje v skupnost: »Pomembno je, da starejšim izvajanje aktivnosti omogočamo s prilagoditvami in pripomočki.«
Interaktivno igralo ima več težavnostnih stopenj, igra na njem pa je še zabavnejša, če jo skupaj igrata dva. Foto Voranc Vogel
Zmagal je trening koordinacije in koncentracije
Zmagovalni prototip interaktivnega igrala oblikovalca Andréja Vanzolina iz brazilskega ustvarjalnega laboratorija oziroma fablaba Feb360° je igra za enega ali več uporabnikov, ki s treningom koordinacije in koncentracije lahko zaposli vsakogar, tudi gibalno ovirane. Ima več težavnostnih stopenj, igra na njem pa je še zabavnejša, če jo skupaj igrata dva, vsak z eno vrvico. Namen igre je žogico, pritrjeno na dve vrvici v zgornjih vogalih igralne plošče, z natančnim krmiljenjem pripeljati do točke, ki jo določijo led luči. Pokončna igralna plošča je narejena iz močnejše vezane plošče, iz katere so s CNC-rezkalnikom izrezane odprtine, ki določajo igralno pot.
Upokojeni podjetnik Dušan Uršič je svojo zamisel za lažje premagovanje stopnic razvil v dodatke za stopnice, ki s protizdrsnimi trakovi zagotavljajo varnejši korak. Ti višino posamezne stopnice znižajo za polovico in omogočajo izmenično hojo. Stopnice so narejene iz lepljene vezane plošče, a je prototip primeren tudi za druge materiale.
Magnetni gumbi se zapnejo kar sami
Klasično krojena oblačila za starejše, ki s premišljenimi prilagoditvami olajšajo oblačenje, so skupaj z mentorico Alenko More ustvarile študentke prvega letnika NTF Ina Nathalie Bölsing, Kaja Čufer, Tajda Dražić in Katarina Ekart. Žensko in moško srajco ter hlače odlikujejo kakovosten in na otip prijeten material. Krajši rokavi ter dovolj prostora v komolcih in kolenih omogočajo udobno nošenje, magnetni gumbi pa se zapnejo kar sami in so dovolj močni, da ostanejo varno speti ves dan.
Izdelovalec Eamon Durey iz severnoirskega fablaba Nerve Centre je za vse upokojene vrtičkarje, ki težkega fizičnega dela ne zmorejo več, ustvaril hidroponični vrt, ki je enostaven za uporabo in dostopen tudi za uporabnike na invalidskem vozičku. Okvir hidroponičnega vrta je narejen s CNC-izrezom vezane plošče in kanalizacijskih cevi, torej iz materialov, ki so naprodaj v trgovinah z gradbenim materialom. Da bi bilo vzdrževanje čim preprostejše, je krogotok vode v cevi povsem sklenjen, zanj poskrbita težnost in potopna črpalka. Vodo je v vrt mogoče natočiti kar iz običajne pipe.
Ustvarjalni laboratoriji
Izdelovalni laboratorij, včasih ga imenujejo tudi ustvarjalni laboratorij (po angleško fablab, maker lab ...), je odprt, nekomercialni prostor za ustvarjanje, kjer posamezniki lahko uporabljajo najnaprednejšo opremo in tehnologijo, kot so 3D-tiskalniki, laserski stroji za rezanje in graviranje ter CNC-stroji. Prvega so zasnovali na univerzi MIT (Massachusetts Institute of Technology) v ZDA, kjer so prepoznali potencial za razvoj izdelovalništva in podjetništva, ki ga prinaša lažja dostopnost izdelovalnih tehnologij. V Sloveniji je nekaj takšnih laboratorijev, RogLab pa je koncept k nam prinesel prvi. Manj vešče in ljubiteljske izdelovalce vsak mesec vabi k obisku vodenih delavnic, ki jih vsak mesec organizira tudi za osnovnošolce. Izdelovalništvo si prizadeva spodbujati predvsem pri družbenoodgovornih in socialno angažiranih projektih, mednje spadajo tudi razpisi RogLab Open.
Izdelovalni laboratorij, včasih ga imenujejo tudi ustvarjalni laboratorij (po angleško fablab, maker lab ...), je odprt, nekomercialni prostor za ustvarjanje, kjer posamezniki lahko uporabljajo najnaprednejšo opremo in tehnologijo, kot so 3D-tiskalniki, laserski stroji za rezanje in graviranje ter CNC-stroji. Prvega so zasnovali na univerzi MIT (Massachusetts Institute of Technology) v ZDA, kjer so prepoznali potencial za razvoj izdelovalništva in podjetništva, ki ga prinaša lažja dostopnost izdelovalnih tehnologij. V Sloveniji je nekaj takšnih laboratorijev, RogLab pa je koncept k nam prinesel prvi. Manj vešče in ljubiteljske izdelovalce vsak mesec vabi k obisku vodenih delavnic, ki jih vsak mesec organizira tudi za osnovnošolce. Izdelovalništvo si prizadeva spodbujati predvsem pri družbenoodgovornih in socialno angažiranih projektih, mednje spadajo tudi razpisi RogLab Open.
Prvonagrajeni je prejel honorar za izdelavo prototipa v vrednosti 1500 evrov, preostali trije nagrajenci pa po tisoč evrov. Poleg plačanega bivanja v Ljubljani v času mednarodne delavnice so izbrani prototipi prejeli tudi izdatno mentoriranje v oblikovalskem mišljenju ter razvoju poslovnega modela na delavnici z Mojco Mihailovič Škrinjar, na kateri so se dobro opremili z nasveti za morebitno nadaljnjo poslovno pot.
Prototipi so na voljo vsem
Prototipi izdelkov, premierno predstavljeni na odprtju razstave prejšnji teden, so na voljo vsem, ki bi si jih želeli izdelati doma. »Veliko zanimanja zanje je bilo tudi med ustvarjalci v RogLabu, ki izdelujejo svoje prototipe. Upamo, da se bo čim več posameznikov odločilo, da jih poustvari, predvsem pa si želimo v takšnih ustvarjalcih vzbuditi izdelovalniški duh,« je povedala Hana Cirman, ki v RogLabu skrbi za odnose z javnostmi.
Krajši rokavi oblačil za starejše ter dovolj prostora v komolcih in kolenih omogočajo udobno nošenje. Foto Voranc Vogel
»Izdelki so trenutno v fazi prototipa, produkcija in razvoj za širši trg pa sta v rokah njihovih ustvarjalcev. Če bi se zanje zanimale organizacije, kot so domovi za starejše, so načrti za izdelavo na voljo brezplačno. Vsi zainteresirani se lahko obrnejo na RogLab ali drug najbližji izdelovalni laboratorij ter izdelke razvijejo sami s pomočjo mentorjev. Med prototipno fazo in serijsko produkcijo za širši trg je namreč še precej velik korak, ki za ranljive ciljne skupine, kot so starejši in otroci, zahteva veliko testiranja ter upoštevanja zakonskih določil in predpisov,« je pojasnila Cirmanova.
Projekt so finančno podprli Center za kreativnost pri MAO ter Muzej in galerije mesta Ljubljane, pri katerem deluje RogLab. Prihodnje leto pripravljajo nov razpis RogLab open, temo pa bodo razkrili na začetku leta.
