Z zgodnjo diagnozo do pravočasnih sprememb
Razvijajo nove pristope za lajšanje življenja z demenco – Zgodnje odkrivanje Alzheimerjeve bolezni
Odpri galerijo
IStrokovnjaki opozarjajo na pomembnost zgodnje diagnoze težav z demenco. Foto AP
Ljubljana – Združenje Spominčica – Alzheimer Slovenija si s pomočjo mednarodnih strokovnjakov prizadeva odkriti, kaj za osebe z demenco in osebe z blagim kognitivnim upadom pomeni samostojnost, da bi jim to obdobje lahko karseda podaljšali in olajšali. Zaradi zgodnjega odkrivanja bolezni na Nevrološki kliniki v Ljubljani trenutno poteka tudi projekt Odprta hiša.
Demenca je prizadela že več kot 32.000 Slovencev, ugotavljajo v združenju Spominčica. Združenje s partnerji iz Španije, Velike Britanije, Grčije in Turčije trenutno razvija brezplačni program treninga za ohranjanje in krepitev samostojnosti oseb z demenco. V okviru evropskega projekta Erasmus+ Ad-autonomy je bil konec maja tudi delovni sestanek. »Projekt je še v fazi proučevanja. Prizadevamo si poiskati čim bolj koristne rešitve in jih vpeljati v naše okolje,« je pojasnila predsednica društva Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.
Maja je združenje Spominčica v ljubljanskem centru Alzheimer izvajalo tri delavnice za ohranjanje samostojnosti oseb z demenco. »Delavnice smo si zastavili tako, da smo najprej predstavili celoten projekt, nato pa smo navzoče osebe z demenco in posameznike z blagim kognitivnim upadom spraševali, kaj razumejo kot samostojnost. Poskušali smo opredeliti področja samostojnosti, ki so za posameznika relevantna v vsakdanjem življenju. Nekomu lahko to pomeni, da sam odloča o svojem življenju, drugemu, da lahko gre sam v trgovino, da ne potrebuje pomoči drugih in podobno,« je razložila predstavnica Spominčice Alenka Virant.
»Osebe z demenco so v delavnicah pojasnile, da so pripravljene uporabljati pomagala in pripomočke, kot so detektorji dima, varnostne naprave, mobilni telefoni, GPS, SOS-gumbi, kuhinjski pripomočki, če bi jim bila tehnologija predstavljena dovolj preprosto in praktično, po korakih, tudi večkrat, in če bi jim pokazali, kako se uporablja,« je opozorila Alja Gorgiev iz Spominčice. Z istimi udeleženci se bodo ponovno sestali. Takrat bodo opravili program treninga, ki bo dostopen tudi na spletni platformi. Predvidoma do jeseni bodo pripravili osnutek posameznih aktivnosti, njihovo izvajanje pa začeli leta 2019.
Spominčica bo 28. in 29. septembra organizirala tudi 10. konferenco o demenci – ASK 2018, ki bo potekala pod naslovom Demenca – izziv sodobne družbe. Vsebinski sklopi bodo različni: paliativna oskrba pri demenci, zelo aktualne do demence prijazne točne, kako vzdrževati do demence prijazno skupnost, podporne tehnologije, pomembno pa bo tudi področje raziskav. »Zanimalo nas bo, ali se nam v naslednjem desetletju obeta učinkovito zdravilo, in pa seveda vloga pravočasne diagnoze,« pravi Virantova.
Slavnostna gosta konference bosta direktorica Alzheimer's Disease International Paola Barbarino in podpredsednik Alzheimer Europe dr. Charles Cherry. Konferenca bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, pridružili pa se mu bodo še predstavniki ministrstva za zdravje in za delo ter varuhinja človekovih pravic. V Spominčici pričakujejo tudi strokovnjake iz nekdanjih držav Jugoslavije, iz Karolinskega inštituta na Švedskem in predstavnike iz Indije.
Na Nevrološki kliniki v Ljubljani pa ta mesec v okviru projekta Mopead poteka eden izmed štirih modelov pravočasnega odkrivanja demence Odprta hiša, so nam kot eden izmed partnerjev pojasnili pri Spominčici. V okviru Odprte hiše bodo strokovnjaki iz Centra za kognitivne motnje opravljali presejalne teste kognitivnih funkcij in zagotovili svetovanje širši javnosti. Vabljene so predvsem osebe, starejše od 65 let, ki mislijo, da imajo težave s spominom in bi se želele o tem pogovoriti s strokovnjakom. Njegov namen je ocenjevanje uspešnosti različnih modelov obravnave in uvajanje novih pristopov za zgodnje odkrivanje oseb z Alzheimerjevo boleznijo. To je namreč najpogostejša oblika demence in po podatkih Spominčice prizadene približno 60 do 80 odstotkov vseh obolelih.
Cilj projekta je uvajanje novih pristopov za zgodnje odkrivanje oseb z Alzheimerjevo boleznijo in na spletni strani UKC navajajo tudi kontakt za sodelovanje v projektu (mopead@kclj.si ali 041 795 863), kamor lahko osebe napoti tudi njihov osebni zdravnik ali pa diabetolog. Ljudje s sladkorno naj bi bili namreč bolj izpostavljeni demenci. Kot v tem sporočilu navaja doc.dr. Milica Gregorič Kramberger, lahko že s tem, ko vemo, da imamo te težave, spremenimo življenjski slog, tveganja bolje nadzorujemo, načrtujemo prihodnost posameznika in njegove družine. In kar je tudi pomembno, zdravila so v zgodnji fazi bolezni učinkovitejša.
Mopead je 33-mesečni projekt, ki poteka v petih evropskih državah: v Sloveniji, na Nizozemskem, v Nemčiji, na Švedskem in v Španiji.
Demenca je prizadela že več kot 32.000 Slovencev, ugotavljajo v združenju Spominčica. Združenje s partnerji iz Španije, Velike Britanije, Grčije in Turčije trenutno razvija brezplačni program treninga za ohranjanje in krepitev samostojnosti oseb z demenco. V okviru evropskega projekta Erasmus+ Ad-autonomy je bil konec maja tudi delovni sestanek. »Projekt je še v fazi proučevanja. Prizadevamo si poiskati čim bolj koristne rešitve in jih vpeljati v naše okolje,« je pojasnila predsednica društva Spominčica Štefanija Lukič Zlobec.
Tehnologija naj bo razumljivo predstavljena
Maja je združenje Spominčica v ljubljanskem centru Alzheimer izvajalo tri delavnice za ohranjanje samostojnosti oseb z demenco. »Delavnice smo si zastavili tako, da smo najprej predstavili celoten projekt, nato pa smo navzoče osebe z demenco in posameznike z blagim kognitivnim upadom spraševali, kaj razumejo kot samostojnost. Poskušali smo opredeliti področja samostojnosti, ki so za posameznika relevantna v vsakdanjem življenju. Nekomu lahko to pomeni, da sam odloča o svojem življenju, drugemu, da lahko gre sam v trgovino, da ne potrebuje pomoči drugih in podobno,« je razložila predstavnica Spominčice Alenka Virant.
»Osebe z demenco so v delavnicah pojasnile, da so pripravljene uporabljati pomagala in pripomočke, kot so detektorji dima, varnostne naprave, mobilni telefoni, GPS, SOS-gumbi, kuhinjski pripomočki, če bi jim bila tehnologija predstavljena dovolj preprosto in praktično, po korakih, tudi večkrat, in če bi jim pokazali, kako se uporablja,« je opozorila Alja Gorgiev iz Spominčice. Z istimi udeleženci se bodo ponovno sestali. Takrat bodo opravili program treninga, ki bo dostopen tudi na spletni platformi. Predvidoma do jeseni bodo pripravili osnutek posameznih aktivnosti, njihovo izvajanje pa začeli leta 2019.
Se obeta učinkovito zdravilo?
Spominčica bo 28. in 29. septembra organizirala tudi 10. konferenco o demenci – ASK 2018, ki bo potekala pod naslovom Demenca – izziv sodobne družbe. Vsebinski sklopi bodo različni: paliativna oskrba pri demenci, zelo aktualne do demence prijazne točne, kako vzdrževati do demence prijazno skupnost, podporne tehnologije, pomembno pa bo tudi področje raziskav. »Zanimalo nas bo, ali se nam v naslednjem desetletju obeta učinkovito zdravilo, in pa seveda vloga pravočasne diagnoze,« pravi Virantova.
Slavnostna gosta konference bosta direktorica Alzheimer's Disease International Paola Barbarino in podpredsednik Alzheimer Europe dr. Charles Cherry. Konferenca bo potekala pod častnim pokroviteljstvom predsednika države Boruta Pahorja, pridružili pa se mu bodo še predstavniki ministrstva za zdravje in za delo ter varuhinja človekovih pravic. V Spominčici pričakujejo tudi strokovnjake iz nekdanjih držav Jugoslavije, iz Karolinskega inštituta na Švedskem in predstavnike iz Indije.
Odprta hiša na nevrološki kliniki
Na Nevrološki kliniki v Ljubljani pa ta mesec v okviru projekta Mopead poteka eden izmed štirih modelov pravočasnega odkrivanja demence Odprta hiša, so nam kot eden izmed partnerjev pojasnili pri Spominčici. V okviru Odprte hiše bodo strokovnjaki iz Centra za kognitivne motnje opravljali presejalne teste kognitivnih funkcij in zagotovili svetovanje širši javnosti. Vabljene so predvsem osebe, starejše od 65 let, ki mislijo, da imajo težave s spominom in bi se želele o tem pogovoriti s strokovnjakom. Njegov namen je ocenjevanje uspešnosti različnih modelov obravnave in uvajanje novih pristopov za zgodnje odkrivanje oseb z Alzheimerjevo boleznijo. To je namreč najpogostejša oblika demence in po podatkih Spominčice prizadene približno 60 do 80 odstotkov vseh obolelih.
Cilj projekta je uvajanje novih pristopov za zgodnje odkrivanje oseb z Alzheimerjevo boleznijo in na spletni strani UKC navajajo tudi kontakt za sodelovanje v projektu (mopead@kclj.si ali 041 795 863), kamor lahko osebe napoti tudi njihov osebni zdravnik ali pa diabetolog. Ljudje s sladkorno naj bi bili namreč bolj izpostavljeni demenci. Kot v tem sporočilu navaja doc.dr. Milica Gregorič Kramberger, lahko že s tem, ko vemo, da imamo te težave, spremenimo življenjski slog, tveganja bolje nadzorujemo, načrtujemo prihodnost posameznika in njegove družine. In kar je tudi pomembno, zdravila so v zgodnji fazi bolezni učinkovitejša.
Mopead je 33-mesečni projekt, ki poteka v petih evropskih državah: v Sloveniji, na Nizozemskem, v Nemčiji, na Švedskem in v Španiji.
