V nadaljevanju preberite:

Razpoložljivi dohodek gospodinjstev v Sloveniji se je v zadnjem poldrugem desetletju večinoma povečeval. Povprečno je rasel za skoraj tri odstotke na leto in se je od leta 2008 povečal za dobrih 40 odstotkov, medtem ko je bilo inflacije v tem času za pol manj. A v zadnjih dveh letih dohodki ne rastejo niti približno toliko, kot raste inflacija, kar potrjuje marsikatere subjektivne izkušnje pripadnikov srednjega razreda, da so ravno začeli dobro živeti, ko so začeli prihajati višji računi za energente, hrano, počitnice.

Kako dobro oziroma slabo v resnici živimo, bomo izvedeli šele prihodnje leto, ko bodo na voljo podatki. Povprečni letni dohodek na ekvivalentnega člana gospodinjstva je v Sloveniji v srednjem razredu 15.000 evrov, v Nemčiji pa 33.000 evrov. A to ne pomeni, da si nemška gospodinjstva lahko privoščijo dvakrat več kot slovenska, saj so cene, predvsem storitev, tam višje, pravi dr. Marko Pahor z Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani.

Pomeni pa, da si član nemškega gospodinjstva avtomobil srednjega razreda lahko privošči v 12 mesecih, medtem ko v Sloveniji za to potrebuje 24 mesecev, na Hrvaškem pa 50 mesecev. Velikost srednjega razreda, v katerega po eni od teorij sodi 77 odstotkov slovenskega prebivalstva, ne odstopa od velikosti v drugih zahodnoevropskih državah in je primerljiv celo s skandinavskimi. Največji srednji razred ima tudi zaradi demografskih trendov ta čas Kitajska, najbolj pa se zmanjšuje v ZDA, a tudi na račun vse večjega deleža bogatih. Pri nas je bogatih le pet odstotkov, v ZDA pa 21 odstotkov prebivalcev.