Tiskane izdaje
Črnomelj – Včeraj so pred jutrišnjim dnevom spomina na genocid nad Romi v Črnomlju ustanovili regijski odbor za ekshumacijo in pokop posmrtnih ostankov Romov ter za postavitev obeležij na širšem območju Dolenjske in Bele krajine (Roexrom).
Povod za ustanovitev odbora je bila v evropskem parlamentu sredi aprila sprejeta resolucija, v kateri so poslanci določili 2. avgust za dan spomina na genocid nad Romi, saj jih je bilo med drugo svetovno vojno usmrčenih najmanj pol milijona. Samo v noči z 2. na 3. avgust 1944 so jih Nemci v koncentracijskem taborišču Auschwitz-Birkenau v plinskih celicah pomorili 2897. Zločin nad Romi med drugo svetovno vojno se je zgodil tudi v romskem naselju Kanižarice v črnomaljski občini.
Podpredsednik odbora Roexrom in nekdanji novomeški župan Franci Koncilija je za Delo pojasnil, da odbor ni društvo, ampak svobodno humanitarno združenje članov in simpatizerjev Romov, ki deluje na podlagi prostovoljstva in stroke, ter da nameravajo v kratkem izdelati operativni oziroma časovni načrt predvidenih del. Postavitev obeležij pobitim Romom pa je dolgoročni projekt.
V odboru tudi Ferenc in Dežman
Na območju Slovenije je bilo pobitih približno dvesto Romov, delovati pa nameravajo po vsej državi, je povedal Koncilija. Zagotovo se bodo nedolžnih žrtev spomnili v Velikih Laščah in Črni vasi pri Ljubljani ter med drugim v Kanižarici. Od tod so namreč partizani črnomaljske čete 19. julija 1942 odpeljali Rome najprej na Mavrlen in jih kasneje pobili domnevno pri Bistrici in Zagradcu. Romsko naselje Kanižarica so požgali. »Končni cilj je ekshumacija posmrtnih ostankov pobitih Romov, njihova identifikacija in civilizacijski pokop,« je napovedal Koncilija. Včeraj je na Mavrlenu že potekala krajša spominska slovesnost.
Člani odbora so dr. Mitja Ferenc, dr. Jože Dežman, dr. Miran Komac, kulturni in filmski ustvarjalec Filip Robar - Dorin, predstavnica črnomaljske občine Tatjana Jakše in tamkajšnji župnik Peter Kokotec, novomeški občinski uslužbenec Janez Doltar ter Roma Zvonko Golobič (predsednik odbora) in Bojan Tudija. Častna članica odbora je postala etnologinja dr. Pavla Štrukelj in dobra poznavalka Romov, ki je doktorsko disertacijo opravila s področja romske problematike in je avtorica odmevne in obsežne monografije o zgodovini in kulturi Romov v Sloveniji z naslovom Tisočletne podobe nemirnih nomadov.
»Tudi Romi si zaslužijo dostojen pokop,« meni Bojan Tudija. Črnomaljska županja Mojca Čemas Stjepanovič je napovedala, da bo občina v odboru sodelovala v okviru svojih pristojnosti.
Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je prepričan, da je to civilna iniciativa, ki se bo lotila nekaterih tem, ki so v slovenskem prostoru še vedno neraziskano področje in lahko odprejo novo poglavje v zgodovini Romov v tem delu Slovenije.
