Tiskane izdaje
Ljubljana - »Poročilo bo tako koristno kot druga poročila parlamentarnih komisij,« je dejal predsednik komisije za ugotavljanje politične odgovornosti za projekt Teš 6 Matjaž Hanžek. Upa pa, da bodo volivci razumeli sporočilo in da se podobni projekti ne bodo ponavljali.
Poročilo na 163 straneh o javnem naročanju v primeru projekta Teš 6 bo v ponedeljek objavljeno na spletni strani državnega zbora. »Termoelektrarna Šoštanj (Teš) je bila neposredna zavezanka za javno naročanje,« je Matjaž Hanžek povzel ugotovitev komisije in zavrgel vse izgovore Teša v preteklosti, ko so mu verjele tudi vlade. Najpogostejši izgovor je bil, da ga ni bilo na seznamu zavezancev za javno naročanje.
»Po evropski direktivi bi moralo ministrstvo za finance z ministrstvom za gospodarstvo pripraviti seznam zavezancev za javno naročanje iz energetike. Ministrstvo za finance ga je pripravilo, ministrstvo za gospodarstvo pa se ni strinjalo. Potem je vlada sprejela uredbo s prečiščenim seznamom zavezancev za javno naročanje, brez 11 podjetij in brez Teša,« je pojasnil Hanžek in dodal, da je finančni minister Andrej Bajuk naredil zahtevano, a je bil preglasovan. Potem je minister za gospodarstvo Andrej Vizjak poslal zahtevo, naj ministrstvo za finance pridobi mnenje od evropske komisije, kdo bi moral biti na seznamu, kar pa se ni zgodilo.
Če bi morali v Tešu spoštovati zakon o javnem naročanju, bi bil projekt Teš 6 precej cenejši, je prepričan Hanžek. Zato so v vladi Janeza Janše (med 2004 in 2008) za predragi projekt odgovorni Vizjak, Bajuk in objektivno še predsednik vlade. V vladi Boruta Pahorja se je izogibanje nujnemu le nadaljevalo. »Franc Križanič ni naredil svojega, Matej Lahovnik mu je pomagal, Pahor pa je objektivno odgovoren, tudi zato, ker ni nič naredil,« je dejal Hanžek. Darja Radić, ki je na mestu ministra za gospodarstvo nasledila Lahovnika, je ukazala podjetjem, naj upoštevajo javno naročanje, je dodal.
Strogo zaupen nasvet o nezakonitem ravnanju
Šele v drugi Janševi vladi je finančni minister Janez Šušteršič Teš takoj zavezal k javnemu naročanju, s pojasnilom, da »bi to moralo biti urejeno že od začetka«.
»Trajalo je kar šest let, do leta 2013, da je državna revizijska komisija ugotovila, da so Teš in 11 drugih podjetij s področja energetike zavezanci,« je komentiral Hanžek. Leta 2013 je revizijska komisija pojasnila, da se Teš ne sme izogibati javnemu naročanju, čeprav ni na seznamu.
Hanžek je zavrnil tudi druge izgovore, zakaj Teš ne bi bil zavezanec za javno naročanje. Pri izgovoru o napačnem prevodu direktive je preiskovalna komisija ugotovila, da prevod ni napačen. Direktiva je v treh primerih neposredno prenosljiva v domačo zakonodajo, med temi je nepravilno izveden prenos v nacionalno zakonodajo, kar bi, denimo, veljajo, če bi bil prevod res napačen, je poudaril Hanžek. Argumente, da je podjetje na trgu in zato ne more upoštevati zahtev javnega naročanja, pa je presojala evropska komisija, ne zgolj minister. Za podjetja v državni lasti so pravila strožja.
Hanžku se zdi zanimivo, da v državi v šestih letih ni bilo pravnega strokovnjaka, ki bi direktivo pravilno pojasnil. Nasprotno, vsaj ena pravna pisarna, ki je pripravila mnenje za Teš, je verjetno vedela, da je dala napačno mnenje, sicer ne bi nanj napisala, da je poslovna skrivnost. V Tešu so dodali še oznako strogo zaupno. »Nekomu napišeš, da mu ni treba spoštovati zakona, ko temu nekdo reče, naj mnenje pokaže, pa reče, da ne more, ker je poslovna skrivnost,« je nesmisel opisal Hanžek.
