Za kolesarske steze 25 milijonov evrov

Celje – Združenje mestnih občin Slovenije (ZMOS) je kot posredniški organ za celostne teritorialne naložbe (CTN) izbralo in okvirno razdelilo nepovratni evropski in republiški denar za projekte trajnostne mobilnosti v mestnih občinah. Tokrat za ureditev kolesarskih stez, da bi prebivalci mest za prevoze pogosteje uporabljali kolesa. Največ projektov je prijavila Ljubljana, ki bo dobila tudi največ denarja.

Združenje je po prvem pozivu, ki ga je objavilo oktobra, na seznam uvrstilo 16 projektov za razvoj kolesarske infrastrukture v skupni vrednosti 35,6 milijona evrov. Iz mehanizma CTN je na voljo 19,5 milijona evrov nepovratnih sredstev; 7,3 milijona evrov za projekte v Mariboru, Celju, Velenju, Novem mestu, Murski Soboti in na Ptuju ter 12,2 milijona evrov za ljubljanske, kranjske, koprske in novogoriške. V vzhodni kohezijski regiji lahko nekaj denarja dobi še Slovenj Gradec, ki pa se na razpis še ni prijavil. »Združenje bo za preostanek sredstev v višini približno 6,8 milijona evrov objavilo novo povabilo,« namreč pravijo na sedežu ZMOS v Kopru.

Zajetna pomoč za izboljšanje kolesarske infrastrukture je namenjena spodbujanju dnevne mobilnosti s kolesom, mesta pa bodo zdaj postopke za dokončno potrditev projektov nadaljevala na infrastrukturnem ministrstvu.

Nove steze in druga infrastruktura

Pri financiranju iz celostnih teritorialnih naložb ne gre za širjenje mreže medkrajevnih kolesarskih povezav, ki ga ministrstvo za infrastrukturo že izvaja, temveč je dodaten denar namenjen 11 mestnim občinam. Ljubljana se je zanj potegovala z največ projekti, združenje pa ji je odobrilo financiranje ureditve kolesarske mreže na Dunajski cesti, na Vodnikovi, Drenikovi, Poljanski in Njegoševi cesti. Kranj bo v mestu uredil šest krajših kolesarskih povezav, Koper in Nova Gorica pa stezi znotraj mesta.

V Mariboru načrtujejo ureditev Dravske kolesarske poti in kolesarske steze med krajevnimi skupnostmi in mestnimi četrtmi, v Velenju kolesarsko omrežje na zahodu mesta, v Novem mestu bodo za kolesarje razširili Ločenski most in Levičnikovo cesto, na Ptuju bodo denar porabili za prvi odsek kolesarskih povezav v naselju, prav tako v Murski Soboti. V Celju poleg gradnje, dopolnitve in povezave 29,7 kilometra kolesarskih stez načrtujejo tudi postavitev tabel z načrti kolesarskih poti in turističnimi točkami, stojala za popravilo koles in števce za štetje kolesarjev.

Slovenj Gradec je edino mesto, ki se za denar ni potegovalo. Dušan Stojanovič iz urada župana je pojasnil, da 3,4 milijona evrov vreden projekt kolesarskih povezav, pešpoti, kolesarnic ter ureditev Glavnega trga še pripravljajo in da ga bodo prijavili na jesenski razpis združenja mestnih občin.