Tiskane izdaje
Kateri Kraševec lahko zagotovi 900 ton svojega sena? Nobeden. Lahko pa 900 ton svojega Lipici dobavijo iz Italije, Moldavije, Madžarske, Ukrajine in še iz katere od velikih držav. Upoštevajoč le zakon o javnih zavodih se na ministrstvih očitno niso vprašali, kaj enoletni javni razpis za 900 ton sena pomeni za lipicanca, ki ga je, kot se rado deklarira, oblikoval Kras z vsemi svojimi značilnostmi, in kaj mogoči uvoz sena pomeni za Kras, ki bi se brez košnje za kobilarno zarasel.
»Pozabili pa so tudi na pogin konj leta 2011. Tedaj je že direktor Rumpf uvedel sledljivost sena, nato pa smo postali še strožji. Vsako balo pregledamo, takoj izločimo na primer plesnivo balo, pogodbo z dobaviteljem pa prekinemo. Za vsako balo vemo, od katerega kmeta in s katere njegove parcele je prišla. V Lipico dobivamo odlično seno. V razpisu pa ne smemo napisati, da hočemo kraško, torej seno z določenim oziroma omejenim geografskim poreklom,« je pojasnil direktor kobilarne, v kateri za nakup sena porabijo 125.000 evrov na leto.
Že pivško seno ni dobro
Seno odkupujejo po ceni 11 centov za kilogram, načrtujejo ceno 15 centov, če pa se bo pojavil drugi dobavitelj, v Lipici pričakujejo, da bo cena višja za petino.
Branko Mevlja iz Lokve je lani za Lipico nakosil 230 bal oziroma 62 ton sena na približno 20 hektarih površin. »Seno sem v Lipico vozil še z očetom, sam pa ga vozim že 50 let. To, kar zahtevajo zdaj, je nesprejemljivo. Če bi bili v Lipici pametni, bi sami prevzeli 'komando', ne pa da Lipico 'komandirajo' v Ljubljani. Lipicanec je avtohtona žival Krasa in hraniti ga je treba z avtohtonim senom. Konjem so začeli brusiti zobe že, ko so ga začeli hraniti s pivškim senom, prej pa tega niso nikoli počeli, saj so jih krmili le s trdim kraškim senom. In če ne bo Lipice, na Krasu ne bo kosil nihče več,« je včeraj pojasnjeval Mevlja, eden izmed dobaviteljev sena Kobilarni Lipica.
Podobno meni prof. dr. Marjan Kosec z Veterinarske fakultete v Ljubljani. »Lipica je v Sloveniji specifika, kraški svet in lipicanec živita drug z drugim. Stoletja so Kraševci seno prodajali v Lipico in s tem predvsem zadnja leta, ko tudi živine ni več, ohranjali Kras, njegovo kulturno krajino. Če bo kobilarna administrativno prisiljena kupovati seno neznanega porekla, že naslednje leto tega Krasa nihče več ne bo vzdrževal. V Lipici pa se lahko pojavi seno, izbrano po merilu najnižje cene, ki ne bo nujno ustrezne kakovosti. Seno s poplavnih območij, kjer je pridelava masovnejša, je veliko cenejše kot s kraških površin, kjer se da pridelati balo sena na njivo, ponekod niti to ne, kvečjemu pa pet bal. Seno s poplavnih območij je lahko okuženo na primer s parazitom velikim metljajem, za katerim oboli govedo pa tudi konji. Skratka, nekatere stvari je nemogoče urediti administrativno,« opozarja dr. Kosec.
Pojasnil včeraj z ministrstva za kmetijstvo in okolje o tej, za Kraševce, lipiško vodstvo in stroko nerazumni odločitvi, še nismo prejeli. Morda jih bodo predstavili na današnjem srečanju vodstva kobilarne z lokalnimi pridelovalci sena. Na delovnem srečanju, ki ga je sklicala kobilarna, bodo iskali način za ohranitev sedanjega sistema, ki zagotavlja sledljivost in nadzor kakovosti sena in ohranja kraško krajino na Krasu in v sosednjih občinah, od koder dobavljajo seno.
Birokracija
