Za onesnaženje v Stražišču naj ne bi bili krivi zgolj zakopani sodi

Občina Kranj je pripravila idejni projekt komunalne ureditve cone Laze, civilna pobuda pa opozarja na nujno takojšnjo sanacijo okolja.

Objavljeno
16. maj 2014 19.07
Ekol Stražišče Kranj
Marjana Hanc, Kranj
Marjana Hanc, Kranj

Kranj – Mestna občina Kranj (MOK) je pripravila idejni projekt komunalne ureditve industrijske cone Laze v Stražišču. Lastniki Ekola in Ekorela pa opozarjajo na območje nad cono, na katerem se je pred več kot 40 leti na črno odlagalo sode z oljem in ostanke pnevmatik.

Strašani so zahtevali, naj se kanalizacija v coni uredi še pred izdajo okoljevarstvenega dovoljenja podjetju Ekorel za napravo, ki bo predelovala zaoljene vode. V nasprotnem primeru so zagrozili z zaporo ceste do cone.

Župan Mohor Bogataj je po četrtkovem sestanku s 15 lastniki podjetij, ki delujejo v coni, pojasnil, da se ti strinjajo z idejnim projektom. V štirih mesecih bodo odkupili zemljišča in pridobili soglasja za vložitev gradbenega dovoljenja za kanalizacijo, na 15 let star vodovodni sistem bodo dodali hidrante. Koliko denarja bo potrebno zagotoviti in koliko ga bo prispevala občina in koliko podjetniki, zaenkrat še ni znano. Niti ocenjeno še ni, koliko bo stala ureditev, je zagotovil župan.

Kot problematično so lastniki Ekola in Ekorela izpostavili območje v državni lasti približno sto metrov nad cono, na katerem se je pred več kot 40 leti na črno odlagalo sode z oljem in ostanke pnevmatik. »Naročili smo meritve izcednih vod. S pomočjo vrtin se bo ugotovilo, koliko odpadkov je. Nato bomo državo pozvali k sanaciji,« je napovedal župan Bogataj in obljubil, da bo rezultate meritev in ukrepe predstavil Civilni iniciativi za zeleno Stražišče in drugim krajanom.

Črno odlagališče ni edini krivec

Predstavniki civilne pobude, ki niso bili povabljeni na sestanek na občino, pa so prepričani, da podjetniki in predstavniki občine na črno odložene odpadke izkoriščajo za izgovor, da se je onesnaževalo prej in ne zdaj.

»V pobudi nasprotujemo uporabi tovrstnih izgovorov kot alibi za to, da se prikrije onesnaževanje, ki sega največ deset let nazaj,« pravi Marko Špolad in opozarja, da se po Zakonu o varovanju okolja (23. in 24. člen) na degradiranih območjih ne sme dodatno poslabševati stopnje degradiranosti okolja, ampak je treba okolje nemudoma sanirati.

»MOK naj pomaga podjetnikom iz Laz, ki tu predelujejo nevarne in nenevarne odpadke, da preselijo svoje proizvodne in predelovalne kapacitete na območja, kjer imajo imajo urejen dovoz in kanalizacijo ter so prazna ...

Predlagana enocevna kanalizacija v coni je parcialna rešitev, obljubljena postavitev novih hidrantov je ob pomanjkanju vode na tem območju zgolj zavajanje javnosti. Nasprotujemo reševanju problematike s prijemi, ki so v funkciji legalizacije objektov. Teh objektov v Lazah sploh ne bi smelo biti,« poudarja Špolad in napoveduje, da bo sondažo celega območja izvedlo tudi podjetje, ki ne bo povezano ne z MOK ne s podjetniki.