Tiskane izdaje
Ljubljana - Nacionalni inštitut za javno zdravje je bil do zdaj obveščen o 21 bolnikih z ošpicami. Vsi, ki so za nalezljivo boleznijo zboleli, so stari od 34 do 51 let, bolnišničnega zdravljenja do sedaj ni potreboval nihče.
Skupno jim je tudi to, da so novembra obiskali mednarodno razstavo psov v Šempetru. Poleg tega pa je bil Nacionalni inštitut za varovanje zdravja (NIJZ) obveščen še o treh osebe, ki so se z ošpicam okužile v BiH.
Po navedbah NIJZ je sedem izmed okuženih navedlo, da so prejeli dva odmerka cepiva, štirje so prejeli en odmerek, deset pa jih ni poročalo o cepljenju proti ošpicam.
Zakaj so zboleli tisti, ki so prejeli tudi dva odmerka, na NIJZ pojasnjujejo, da je razlog v takrat še neizpopolnjenih cepivih slabše kakavosti. Omenjena starostna skupina bolnikov je tudi sicer najbolj ogrožena, saj se je v času njihovega otroštva cepljenje šele uvajalo, zato še zdaleč niso zaščiteni vsi, cepivo pa je bilo tudi slabše kakovosti kot danes, zato je precepljenost tistih generacij zgolj 50-, 60- ali 70-odstotna.
Glede na to, da pri nas virus ošpic že dlje časa ni krožil, na NIJZ predvidevajo, da je okužba prišla iz tujine. Epidemiološka preiskava še vedno poteka in še vedno iščejo kontakte, zato se pričakuje še posamezne obolele za ošpicami.
NIJZ: Celjenje edina rešitev proti izredno nalezljivi bolezni
Poleg tega so bili na NIJZ obveščeni še o treh dodatnih primerih, pri katerih gre za vnos bolezni iz BiH in niso povezani z dogodkom iz Šempetra. Ker bodo prebivalci Slovenije v predprazničnem in prazničnem času obiskovali bližnje države, kjer trenutno beležijo večje izbruhe ošpic, predvsem v BiH, na NIJZ svetujejo, da preverijo svoj cepilni status. Če niso bili cepljeni z dvema odmerkoma cepiva, naj se cepijo in se zaščitijo pred ošpicami.
Največje tveganje za okužbo z virusom ošpic imajo osebe, ki so bile v stiku z bolnikom v štirih dneh pred in štirih dni po pojavu izpuščaja in proti ošpicam niso zaščitene. To so osebe, ki proti ošpicam niso bile cepljene ali so bile cepljene nepopolno, le z enim odmerkom, ošpic niso prebolele in so rojene po letu 1960. Te osebe morajo biti cepljene proti ošpicam čim prej, da se okužba prepreči, svetujejo na NIJZ.
Ošpice so zelo nalezljiva virusna bolezen, za katero je značilna vročina, kašelj, nahod, vnetje veznic in značilen izpuščaj. Ta se pojavi od tretjega do sedmega dneva bolezni najprej na obrazu, nato se razširi po telesu, traja štiri do sedem dni. Zapleti bolezni se lahko kažejo kot vnetje srednjega ušesa, pljučnica, driska in vnetje možganskega tkiva. Smrtni izid bolezni je relativno redek. Inkubacijska doba pri ošpicah znaša okoli 10 dni. Bolniki postanejo kužni štiri dni pred pojavom izpuščaja in ostanejo kužni do štiri dni po pojavu izpuščaja.
Obvezno cepljenje šele od leta 1968
V Sloveniji je bilo obvezno cepljenje proti ošpicam uvedeno leta 1968. Drugi odmerek je bil uveden v program že v letu 1974 oziroma leta 1978. Od leta 1990 pa so otroci praviloma cepljeni proti ošpicam z dvema odmerkoma kombiniranega cepiva proti ošpicam, mumpsu in rdečkam, prvi odmerek prejmejo ob dopolnjenih 12 mesecih, drugega pa ob vstopu v šolo.
Slovenija precej dobro obvladuje ošpice z visokim deležem cepljenih proti ošpicam. Tako se ošpice pri nas več let sploh niso pojavljale, v zadnjih letih pa se je pojavilo nekaj vnesenih primerov ošpic, ki pa niso povzročile večjih izbruhov.
Na nacionalnem inštitutu še poudarjajo, da je cepljenje edina učinkovita zaščita pred ošpicami. Cepljenje proti ošpicam priporočajo vsem, ki ošpic niso preboleli ali niso bili cepljeni z dvema odmerkoma cepiva. Zelo pomembno je, da so pred ošpicami zaščiteni zdravstveni delavci.
