»Za otroke gre. Tokrat gre res zanje.«

Nastanitev mladoletnikov: Pedagogi opozarjajo na nesprejemljivost ravnanja kolegov

Wed, 24.02.2016, 18:15

Izobraževanje za integracijo

Evropski ministri za izobraževanje so danes na neformalnem kosilu razpravljali tudi o vlogi izobraževanja pri reševanju begunske krize. Komisar Tibor Navracsics se zavzema, da bi v državah imeli na voljo čimveč programov in instrumentov, ki bodo omogočali integracijo otrok in odraslih na vseh ravneh, od vrtca naprej. Med drugim bodo spodbujali oblike neformalnega izobraževanja migrantov in projekte za opolnomočenje učiteljev. Ministrica Maja Makovec Brenčič je na srečanju predstavila slovenske primere dobre prakse za razvijanje medkulturnega sožitja. Slovenija si sicer prizadeva za sodelovanje v švedski pobudi prenosa znanja učiteljev učiteljem in vsem tistim, ki na resornih ministrstvih skrbijo za izobraževanje.

Ljubljana - Šest otrok, mlajših od 17 let, ki so se v migrantskem toku znašli v Sloveniji in so jim v kranjskem dijaškem domu odrekli gostoljubje, zaradi nasprotovanja staršev in drugih, so nastanili v azilnem domu v Ljubljani. Marsikdo ne razume odpora do teh otrok v stiski.

Med drugim so se z javnim pismom oglasili Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Oddelek za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete ljubljanske fakultete in Slovensko društvo pedagogov. »Ne le, da je nastanitvi nasprotovala večina staršev... s svojim podpisom je nasprotovanje izrazila celo skupina ljudi, od katerih bi to najmanj pričakovali: 24 učiteljev, profesorjev, torej pedagoških strokovnih delavcev, katerih poslanstvo je poučevanje in vzgoja mladih gimnazijcev na Gimnaziji Franceta Prešerna v Kranju. Vzgoja v duhu strpnosti in spoštovanja različnosti, v duhu solidarnosti, sočutja, razumevanja. Humanosti,« med drugim piše v pismu, ki so ga podpisali dr. Damijan Štefanc, dr. Sabina Jelenc Krašovec in dr. Robi Kroflič.

»Za otroke gre. Tokrat gre res zanje. Ne le za teh šest, ki jim odrekamo nastanitev v dijaškem domu, kjer bi lahko bili deležni ustrezne oskrbe, varnosti in izobraževanja. Za vse otroke gre. Ker svet, kakršnega odrasli gradimo s takšnim zavržnim, nespoštljivim, zaničevalnim odnosom do tistih, ki so v njem najranljivejši, pa naj prihajajo iz katerega koli okolja ali kulture, je svet, v katerem bodo tudi »naši« otroci slej ko prej - begunci. V več kot enem pomenu besede,« opozarjajo pedagogi.

Multikulturnost kot bogastvo

Po družabnih omrežjih kroži peticija, v kateri podpisniki pozivajo predsednika vlada in resorno ministrico, naj zaradi nestrokovnega ravnanja v nasprotju s temelji poklicne etike obiščeta Gimnazijo Franceta Prešerna v Kranju in se odločita za ustrezno ukrepanje.

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Maja Makovec Brenčič je izpostavila, da je pomembno v teh časih biti strpen, še posebej, ko gre za otroke: »Vsi bi namreč morali imeti pravico do mirnega otroštva, do izobrazbe. Prav bi bilo, da skušamo to omogočiti tudi tistim, ki so se brez staršev znašli v Sloveniji. Multikulturnost postaja del našega vsakdana, zakaj ne bi v tem skušali iskati bogastvo in učenje različnosti.«

Predsednica Zveze prijateljev mladine Slovenije Darja Groznik je spomnila, da iz zgodovine vemo, da lahko vsakdo postane begunec in da se celo tisti, ki v tujino odidejo prostovoljno, v novi domovini pogosto soočajo s predsodki in nerazumevanjem. Pozvala je, naj razum prevlada nad čustvi. »Naših dejanj ne smejo voditi strahovi ampak sočutje,« je poudarila Darja Groznik.

Ministrstva za notranje zadeve, za izobraževanje ter za delo, družino in socialne zadeve si še naprej prizadevajo najti poseben nastanitveni center, kjer bodo mladoletniki brez spremstva ustrezno obravnavani.

V Sloveniji je trenutno 23 mladoletnikov brez spremstva – prosilcev za mednarodno zaščito. Enajst je nastanjenih v kriznem centru za mlade, 12 v azilnem domu.