Za počasnost prodaje nepremičnin ni kriva samo slaba banka

Ljubljana – Dialog med nepremičninskimi, finančnimi in pravnimi strokovnjaki širom regije je koristen, so si bili edini udeleženci 5. mednarodne nepremičninske poslovne konference v organizaciji Slovenskega nepremičninskega združenja Fiabci Slovenija, saj vodi k večji učinkovitosti poslovanja z nepremičninami.

Tudi letos so povabljenci orisali stanje in priložnosti na nepremičninskih trgih Hrvaške, Srbije, Avstrije, Italije in Slovenije, nato pa so se lotili zelo aktualne teme, kako uspešno proda(ja)ti velike nepremičninske komplekse, ki so služili kot zavarovanje za slabe kredite bank. V Sloveniji in na Hrvaškem se je val prodaj že sprožil, Srbijo pa to še čaka. Komentatorji, predstavniki bank (GREAM, neodvisna nepremičninska družb skupine NLB, sektor upravljanja slabih naložb Raiffeisen banke in DUTB) in podjetij (Colliers International iz Zagreba in ELO iz Ljubljane), so pojasnili, kako se pri tem spopadajo s pravnimi in ekonomskimi ovirami, ki se od trga do trga razlikujejo.

»Iz prakse vidimo, da se k prodaji pomembnejših nepremičnin iz nasedlih naložb pristopa individualno. Povpraševanje zanje sicer obstaja. A če hočemo za ves ta ogromni razsuti tovor najti resne vlagatelje, bi bilo koristno prodajo poenotiti, sistemsko urediti« je dejal Ivan Fabjančić iz zagrebške družbe KF Finance. Tak primer je prodajni pristop GREAM NLB.

Težava je, da prodajni procesi tečejo prepočasi. Organizator konference je zato gostom vrgel kost: Ali so res edini in glavni krivec za počasno prodajo velikih nepremičninskih kompleksov slabe banke? Vodja upravljanja nepremičnin v DUTB Boris Tuma, v katerega so bile pri tem, uprte vse oči, je spet ponovil že velikokrat izrečeno, da je DUTB pri prodaji nepremičnin v nekoliko drugačnem položaju kot komercialne banke, saj je nase prenesla samo terjatve, nepremičnine pa prevzame le izjemoma, takrat, ko prestrukturiranje dolžnika ali prodaja nepremičnin iz stečaja nista uspešni. Prevzete nepremičnine so praviloma težko unovčljive zaradi pravnih in stvarnih napak, pomanjkljive dokumentacije, pogosto je potrebna sanacija, dokončanje (ki ga upočasnjuje zavezanost zakonu o javnem naročanju), delitev v prodajljive dele. Največ časa pa se izgubi zaradi dolgotrajnih stečajnih postopkov in serijskega ponavljanja dražb ter zaradi pritožb dolžnika ali upnikov na izročitev nepremičnin.

Odkar deluje slaba banka, je bilo v stečajnih postopkih »njenih podjetij« prodanih okoli 230 nepremičnin, aktivno pa se ukvarja s prodajo 50 prenešenih nepremičnin. Ko je nepremičnina urejena, se proda dokaj hitro, je povedal Tuma. »Problem torej ni sama prodaja, ampak kako priti do nepremičnin, ki jih bo trg sprejel.«

Tuji investitorji so po mnenju govorcev do slabih bank v regiji nezaupljivi predvsem zaradi potencialnega političnega vpliva (nenehne menjave vodstev, odpori do prevzemanja odgovornosti in tveganj), ovira je veliak segmentacija portfelja. Sicer pa je na splošno donosnost ponujenih nepremičnin sprejemljiva.

Na slovensko slabo banke letijo tudi očitki o neučinkovitosti. Kot je poudaril Tuma, poskušajo v DUTB postopke pospešiti, predlagajo nove rešitve, ne morejo pa vplivati na pravne postopke in zaplete, predvsem pri večjih nepremičninah. Že zdaj pa je jasno, da določene nepremičnine, npr. veliki industrijski kompleksi, tudi čez 10 let ne bodo prodani, pa naj bo cena še tako nizka.