Ljubljana – Sprememba zakona o kmetijstvu, kakršno je vlada poslala v sprejetje parlamentu, bo pravna podlaga za doniranje hrane socialno ogroženim. Humanitarnim organizacijam in javnim zavodom prinaša pomoč pri sofinanciranju nakupa industrijskih hladilnikov, donatorjem pa vlada obljublja oprostitev plačila davka na dodano vrednost.
Pravilnik o oprostitvi DDV za donatorje je pripravilo ministrstvo za finance, objavljen pa bo takoj, ko bo predlog novele zakona o kmetijstvu potrjen v državnem zboru, je povedala državna sekretarka na ministrstvu za kmetijstvo Tanja Strniša. Po njenih besedah je bila prav obveznost plačila DDV pogosto vzrok, da se potencialni donatorji hrane na koncu niso odločili za takšno potezo.
Darovana hrana
Donatorji in posredniki morajo pri razdeljevanju hrane izpolnjevati pogoje nosilcev živilske dejavnosti, donirana pa je lahko samo hrana, ki izpolnjuje vse zahteve o varnosti živil. Veterinarska fakulteta je pripravila tudi smernice za dobro higiensko prakso pri ravnanju z donirano hrano. Na ministrstvu za kmetijstvo se po besedah Strniševe zavedajo, da je upoštevanje strogih zahtev ravnanja s hrano za humanitarne organizacije, ki se opirajo večinoma na prostovoljce, zahtevno, zato so pripravili delavnice, na katerih jih bodo izobraževali, kako zagotavljati varnost hrane z minimalnimi stroški.
Pohvale in prvi pomisleki
Hrano v humanitarne namene pri nas razdeljujejo Rdeči križ Slovenije, Karitas, Zveza Lions klubov, Slovenska filantropija, Zavod Pod strehco in nekatere druge organizacije. »Zakon, ki bo šel v parlamentarni postopek, je za humanitarne organizacije dober in kaže na pozitiven pristop resornega ministrstva,« meni koordinator Zveze Lions klubov Slovenije za projekt Donirane hrane Zdenko Podlesnik, ki je v imenu humanitarnih organizacij tudi sodeloval pri pogajanjih o njegovi pripravi.
Sekretarka ljubljanskega območnega združenja Rdečega križa Ema Verbnik z novelo zakona ni natančno seznanjena, a ima številne pomisleke. »Zdi se mi, da gre bolj za olajšave donatorjev, medtem ko bo za humanitarne organizacije to le še dodaten pritisk. Ni dovolj le sofinanciranje nakupa hladilnika, poskrbeti bi bilo treba za primerne prostore za razdeljevanje hrane, dodatno zaposliti ljudi in zagotoviti sredstva zanje, osebo, ki bo koordinirala delo prostovoljcev, zagotoviti prevoz hrane in pokriti njegove stroške …« Sprašuje se o zgrešenosti takšnega pristopa razdeljevanja humanitarne pomoči. »Ali se ne bi bolj izplačalo sredstva, ki bodo skladno z zakonom izplačana posrednikom pri razdeljevanju donirane hrane, nameniti neposredno ljudem, ki hrano potrebujejo, trgovcem in ponudnikom hrane pa zapovedati, da ne smejo ustvarjati presežkov?« Ne nazadnje si po njenem mnenju vsi zaslužijo takšno hrano, kakršno je mogoče kupiti v trgovinah, ne pa hrane, ki je bila nekoč ostanek. »Ljudje se čutijo ponižane že zato, ker morajo po hrano na humanitarno ustanovo.«