Tiskane izdaje
Ljubljana − Zunanji minister Karl Erjavec je potrdil, da razmišljajo o naročilu varovalnih ograj, ki bi jih postavili na meji. »A ne z namenom, kot je to storila Madžarska. Če se tok preusmeri na Madžarsko, jim žičnata ograja ne bi pomagala,« je poudaril, dodal pa je tudi, da Slovenija težav z migracijskimi tokovi ne more rešiti s postavitvijo žičnate ograje.
Spomnil je, da so za takšno ograjo potrebne tudi človeške sile, ki jo varujejo, teh kapacitet pa Slovenija nima. Po besedah ministra bi varovalne ograje uporabili zgolj kot pomoč, da se migranti ob vstopu ne bi razpršili.
O možnostih postavitve tehničnih ovir na meji sta danes govorila tudi državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic in predsednik vlade Miro Cerar. Slednji pravi, da si Slovenija želi evropske rešitve pri obvladovanju begunskega vala, a bo ob morebitni nekooperativnosti sosednjih držav ali EU prisiljena stopnjevati svoje ukrepe.
Če bi Hrvaška sodelovala, bi naval lahko bolje razporejali
Na mini vrhu EU-Balkan, ki bo v nedeljo, bo Cerar poudaril pomembnost iskanja evropske rešitve skupaj s konkretno akcijo, predvsem na zunanjih mejah EU in ukrepi, ki bodo EU združevali in ne razdvajali.
Vsi pristojni se izjemno trudijo, da bi izjemen tok beguncev humano usmerjali naprej, je dejal Cerar, ki je po današnjem obisku v Brežicah ponosen, ko vidi, da pristojni 24 ur na dan požrtvovalno in potrpežljivo obravnavajo ljudi, jim nudijo zdravstveno oskrbo, se z njimi pogovarjajo, se trudijo za bolne otroke in tiste, ki so v stiski.
Ponovno je pokazal kritično držo do Hrvaške, za katero pravi, da se ne drži dogovorov. Problematično se mu zdi predvsem to, da je na brežiškem prehodu preveliko število migrantov, ostali mejni prehodi pa samevajo. Če bi hrvaška stran sodelovala, bi se naval lahko prerazporedilo, še pravi. »Hrvaška ne evidentira beguncev, pošilja jih premražene in bolne, ponoči in prek mrzlih rek in se o tem ne pogovarja z nami. Potem pa kaže fotografije bolnih in premraženih beguncev, ki jih sama ni oskrbela, kot da je to naša krivda. To pa ni res,« meni predsednik vlade.
Da je tudi preteklo noč zaznamovala sedaj že ustaljena praksa nenapovedanih prihodov, je dejal državni sekretar na ministrstvu za notranje zadeve Boštjan Šefic. Čez mejo je skorajda že med porodom prišla tudi nosečnica, ki je nato rodila v ptujski porodnišnici.
Šefic je komentiral tudi dogajanje v občini Zavrč, za katero pravi, da ni bila nikoli predvidena kot vstopna točka s Hrvaške, sedaj pa sta se tam zgodila že dva nenapovedana prihoda. Pravi, da so se do sedaj v občini odlično organizirali z lastnimi resursi, zdaj pa jim bo potrebno pomagati. K temu je danes na sestanku kriznega štaba pozval tudi župan občine Miran Vuk. »Nenapovedan prihod 1100 prebežnikov je za občino, ki ima prijavljenih 1850 prebivalcev, veliko zalogaj,« je dejal Vuk, ki svari, da občina nima več proračunskih rezerv za pokrivanje tovrstnih stroškov.
Bolje potekajo pogovori z Avstrijo, s katero so se dogovorili za začasni prehod na Jesenicah.
Pomoč je na poti, obeta se tudi 200 novih zaposlitev
Včeraj je Slovenija zaradi begunske krize zaprosila za pomoč EU v okviru mehanizma za civilno zaščito, ki omogoča nefinančno pomoč članic Unije. Zaprosili so za šotore, odeje, posteljnino in drugo. Državni sekretar Boštjan Šefic pravi, da to sedaj preučujejo v Bruslju, po njegovih besedah pa so dobili zagotovilo, da bo odgovor karseda hiter; enako naj bi bilo z dobavo. Pripravili so tudi predlog za finančno pomoč, ki se sedaj usklajuje v okviru ministrstva za finance.
Že danes naj bi iz Srbije prišlo 10.000 odej, čez vikend pa prav toliko še z Danske. V soboto naj bi s Češke prispelo tudi 22 šotorov z ogrevanjem in spalno opremo, kamor bodo lahko namestili 110 ljudi.
Slovenija se dogovarja tudi za pomoč policistom na meji. Po neuradnih informacijah naj bi Bruslju sporočila, da na meji potrebuje 400 policistov, dolgoročneje pa 2000.
Civilna zaščita računa tudi na pomoč iz naslova javnih del, prek katerih naj bi zaposlili 200 ljudi. Udeleženci teh javnih del bodo izvajali koordinativne naloge, pomagali bodo pri čiščenju in urejanju ter priskočili na pomoč humanitarnim organizacijam pri razdeljevanju hrane in drugega materiala v sprejemnih in nastanitvenih centrih za begunce. Prve brezposelne bodo v program predvidoma začeli vključevati že sredi prihodnjega tedna. Prednost pri vključevanju bodo imeli prostovoljci, ki že delajo v sprejemnih in nastanitvenih centrih in so prijavljeni v evidenci dolgotrajno brezposelnih oseb na zavodu.
Z ministrstva za zunanje zadeve so sporočili, da je zunanji minister Erjavec včeraj zvečer pisal podpredsedniku Evropske komisije Fransu Timmermansu in tako v imenu vlade komisijo prosil, naj Sloveniji za obvladovanje nastalega položaja glede beguncev nameni nujno finančno pomoč.
V pismu opozarja, da nastali položaj presega finančne, človeške in materialne zmogljivosti Slovenije, ogroženo je nemoteno izvajanje vseh aktivnosti za zagotavljanje varnosti ljudi in premoženja kot tudi varovanje schengenske meje. Slovenska vlada je ocenila, da bi za mesečno oskrbo okoli 8000 beguncev na dan za hrano, osebje in material potrebovali nekaj več kot deset milijonov evrov.
»5000 do 10.000 beguncev za nas pomeni, kot bi Nemčija na dan sprejela 500.000 migrantov«
Na Šentilju je danes več kot 120 slovenskih vojakov. Ministrica za obrambo Andreja Katič, ki je bila danes tam, pravi, da je vlada stopnjevala svoje ukrepe za rešitev migrantske krize in na pomoč policiji poslala tudi Slovensko vojsko. »Imamo pripravljen tudi predlog, da Slovenska vojska dobi določena omejena policijska pooblastila. Gre za to, da je število policistov v Sloveniji omejeno. Upam, da bo Evropa razumela, da je Slovenija na tej migrantski poti najmanjša država. 5000 do 10.000 beguncev za nas pomeni, kot bi Nemčija na dan sprejela 500.000 migrantov,« je dejala. Slovenski vojaki bi v tem primeru opravljali samo delo, za katero so usposobljeni in opremljeni.
Trenutno je v pomoč aktivno vključenih približno 650 pripadnikov Slovenske vojske, pri logistični podpori pa jih v vojašnicah sodeluje še več − ti pomagajo pri pripravi in kuhanju obrokov, pri pripravi in dostavi različne opreme in drugod. Stanje se bo spreminjalo skladno z morebitnimi dodatnimi zahtevki policije.
Zaradi trenutne situacije je bil prestavljen odhod vojakov na Kosovo. Predvideno je bilo namreč, da bi okoli 200 vojakov tja začeli pošiljati v soboto, saj naj bi se zamenjal slovenski kontingent.
