Za več otrok v vrtcih in še boljšo predšolsko vzgojo

Ljubljana – Spremembe zakona o vrtcih predvidevajo brezplačne programe do 240 ur na leto za otroke, ki v predšolsko vzgojo še niso vključeni. Podjetjem in fakultetam omogočajo organiziranje vrtca. Za starše poenostavljajo postopek znižanega plačila. Nekateri so do predlogov skeptični.

Zgodnje vključevanje otrok v predšolsko vzgojo je ključno za razvoj njihovih socialnih veščin ter učnih in gibalnih sposobnosti. Starši jim v primerjavi s strokovno izobraženimi vzgojitelji in drugimi delavci ne morejo omogočiti tako spodbudnega okolja, kar dokazujejo številne mednarodne raziskave. »To je še posebej očitno v družinah z nižjim socialno-ekonomskim in kulturnim statusom,« razlaga dekan ljubljanske pedagoške fakultete in izredni profesor dr. Janez Vogrinc.

Slovenija zgled Evropi in svetu

Otrokom v slovenskih vrtcih ne zagotavljajo le varstva in nege, ampak jih od konca porodniškega dopusta staršev do vstopa v šolo vzgajajo in izobražujejo, kar predpisuje nacionalni kurikulum. Tudi mreža in način financiranja vrtcev sta lahko zgled večini držav po Evropi in svetu, meni Vogrinc.

Posledica tega je velik delež vključenih otrok v vrtce: v zadnjih desetih letih se je povečal za skoraj polovico, na več kot 85.000 otrok v prejšnjem šolskem letu, kar Vogrinc pripisuje tudi večji obremenjenosti staršev na delovnem mestu. Med vpisanimi je bilo 90,8 odstotka vseh štiri- in petletnikov, kar pa je še vedno skoraj pet odstotkov manj, kot za to obdobje predvideva evropski strateški cilj do leta 2020.

Delo infografika.

Do 240 ur na leto brezplačno

Povečati delež vključenih otrok leto pred vpisom v šolo je najpomembnejši cilj predlogov sprememb zakona o vrtcih, ki jih bodo v državnem zboru obravnavali jeseni. To želijo doseči z možnostjo brezplačnega obiskovanja krajših programov do 240 ur na leto oziroma štiri ure na teden za tiste otroke, ki v tej starosti niso del predšolskega varstva, pravijo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport. Za to bi leta 2018 iz proračuna namenili 600.000, leta 2019 pa dva milijona evrov.

Vendar na videz dober ukrep skriva pasti, meni predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije Božena Bratuž, ki ne verjame, da bodo s tem povečali delež vključenosti otrok. »Učinek je lahko celo nasproten, saj bi starši otroka, ki vsakodnevnega varstva ne potrebuje nujno, najprej izpisali, nato pa spet vpisali, da bi si zagotovili brezplačne ure.« Poleg tega predstavlja omenjeni obseg le deset odstotkov celoletnega programa vrtcev, kar je premalo, pošteno pa bi tudi bilo, da bi bili do brezplačnih ur zadnje leto pred vstopom v šolo upravičeni vsi otroci, ne le tisti, ki v vrtec še niso vpisani, dodaja.

Vrtce na fakultete in v podjetja

Nekaj razhajanj je tudi pri določbi zakona, ki predvideva možnost organiziranja oddelkov javnega vrtca v visokošolskih zavodih s pedagoškimi programi in v gospodarskih družbah v sodelovanju z občino. Tako bi povečali dostopnost vrtca za starše in povezovanje s fakultetami, utemeljujejo na ministrstvu, zanje pa bi veljali enaki standardi kot za druge javne vrtce. »To rešitev smo pred leti že imeli. Smiselna je predvsem v vrtcih, kjer za otroke ni dovolj mest, pa tudi tam, kjer so starši od delovnega mesta zelo oddaljeni,« meni Vogrinc. Ljubljanska pedagoška fakulteta, denimo, se za to ne bi odločila zaradi neustreznih prostorsko-finančnih razmer.

Do tega predloga so bolj skeptični v Skupnosti občin Slovenije (Sos) zaradi možnosti pritiskov delodajalcev na zaposlene, da otroke vključujejo prav v vrtec družbe, saj bi starši tako ostajali v službi še dlje. Prav tako je neodločeno, kaj bi se z vrtci zgodilo med kolektivnimi dopusti, v primeru stečaja ali selitve podjetja. Vendar so zakonske rešitve ustrezne, menijo na ministrstvu, saj naj bi najdaljša vključenost otrok v vrtec devet ur na dan veljala tudi v podjetjih.

Poenostavitev znižanega plačila

Po novem bi starši subvencionirano vlogo za vrtec na center za socialno delo lahko oddali tudi po prvem računu v višini polnega plačila, kar je najkasneje 60 dni po izteku odločbe. Za to so se na ministrstvu odločili, ker v povprečju štiri odstotke staršev v vsakem vrtcu vlogo odda prepozno, zaradi česar najmanj mesec dni ostanejo brez subvencije, kar pomeni, da plačajo v povprečju 240 evrov na mesec več. »To je najbolj dobrodošla sprememba, saj bodo z njo olajšali delo javnih vrtcev in stiske staršev z nižjimi dohodki,« meni Barbara Novinec, ravnateljica ljubljanskega vrtca Galjevica in podpredsednica združenja evropskih ravnateljev (Esha).

Novela občinam dodeljuje več avtonomije pri določitvi roka za vključevanje otrok v vrtec s centralnega čakalnega seznama. spreminja naziv sedanjega pomočnika vzgojitelja. »Ta sprememba bo pravna podlaga za ureditev višjega vrednotenja osnovne plače, ki bo odvisno od pogajanj med vlado in sindikati,« pojasnjujejo v Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture (SVIZ).

Za kakovostno predšolsko vzgojo je treba ohraniti visoko postavljene veljavne normative, več področij pa bi lahko še izboljšali, pravi Vogrinc. Najbolj z več notranje igralne površine in zmanjšanjem števila otrok na vzgojitelja in njegovega pomočnika. Več poudarka bi po njegovem lahko namenili še razvijanju govornih zmožnosti otrok in predopismenjevanju, kar vpliva na kasnejšo uspešnost učencev.