Tiskane izdaje
Ajdovščina – Potem ko so pridelovalce breskev iz Vipavske doline konec letošnjega februarja močno vznemirile informacije, da Fructal novih zalog breskev letos ne bo odkupoval in da bodo morali poiskati druge potencialne odjemalce, imajo zdaj dober razlog za optimizem. Zanimanje za njihove breskve doma in v tujini je očitno precejšnje, tako da nasadov vendarle ne bo treba sekati.
»Da, za breskve imamo resne kupce. Ne želimo še razkriti njihovih imen, saj smo v fazi urejanja in skorajšnjega podpisa pogodb. Računamo, da bo do tega prišlo v prvih dneh maja,« je včeraj za Delo povedal direktor Kmetijske zadruge Vipava Boris Bajc. Po njegovih besedah je cilj zadruge na trg spraviti čim več domačih breskev, čeprav je tudi zanimanje za njihovo predelavo menda precejšnje. Bajc med tistimi, ki so pokazali največ interesa, omenja Hrvate in Italijane, o možnem odkupu pa se dogovarjajo celo s Fructalom.
V Fructalu molčijo
Z vprašanjem, koliko breskev bi lahko Fructal od domačih pridelovalcev letos odkupil, smo se včeraj obrnili tudi na ajdovsko družbo, kjer pa teh podatkov očitno ne želijo razkriti. Po Bajčevih besedah naj bi podrobnosti morebitnega dogovora s Fructalom javnosti razkrili v mesecu dni. O letošnjih odkupnih cenah breskev je v tem trenutku še težko ugibati, saj je treba najprej počakati na ocene, kakšna bo sploh letošnja letina. Do začetka maja namreč še vedno obstaja tudi možnost pozebe.
Ni pa skrivnost, da namerava vipavske breskve za maloprodajo odkupovati podjetje Polavi iz Šempetra pri Gorici, edino podjetje na Goriškem, ki se organizirano ukvarja z odkupom domačega sadja in zelenjave. Erik Kovic nam je v imenu podjetja povedal, da so nekateri pridelovalci breskev pokazali precejšnje zanimanje, da bi sadje oddali prav njim.
»Zagotovo jim bomo za sadje plačali prej kot drugi odjemalci. Lani smo s kmeti z vse Goriške sklenili okrog štiristo pogodb, poleg breskev odkupujemo še češnje, hruške, jabolka, nektarine, kivi, krompir in domači radič. Je pa res, da največ odkupimo prav breskev. S prodajo ne bi smelo biti težav,« ocenjuje Kovic, ki hkrati poudarja, da so vse odkupljeno sadje in zelenjavo prodajo prav v Sloveniji.
Nekateri sadjarji že na svoje
Medtem so si nekateri pridelovalci breskev že pomagali po svoje. Ena takšnih je kmetija Smodin z Vogrskega, ki je lani odprla svojo linijo za predelavo breskev v sok. Takšno odločitev je družina Tomaža Gregoriča sprejela prav zaradi rekordno nizkih odkupnih cen breskev, saj so v Fructalu za kilogram lani plačali le 25 centov, še cent provizije je pobrala Kmetijska zadruga Vipava.
Lani so v sok predelali okrog 25 ton breskev, kupcev pa ni manjkalo. Kot pravi Gregorič, se za predelavo breskev v sok letos pri njih zanimajo tudi pridelovalci, ki so prejšnja leta svoje breskve oddajali Fructalu. »Naša prodaja in število kupcev se sicer povečujeta, a obsega proizvodnje ni ravno lahko tako hitro povečati. Težavo namreč predstavlja skladiščenje, ne predelava,« poudarja Tomaž Gregorič.
Dodaja, da odločitve, da stopijo na samostojno pot, ne obžalujejo, čeprav gre za precejšen finančni zalogaj. »A v teh časih je včasih treba tudi tvegati in sprejeti kakšno pogumno odločitev. Sicer pa se bodo morali kmetovalci slej ko prej odločiti, kaj bodo s svojim sadjem naredili. Leta in leta čakati, ali bo kdo odkupil njihove breskve ali grozdje, pač ni rešitev,« meni.
