Tiskane izdaje
Jesenice – Občina Jesenice je od leta 2003 za nakup in vzdrževanje sedežnice in smučišča Španov vrh porabila milijon evrov. Sedežnica je v desetih letih obratovala le 280 dni, z njo pa so ustvarili 161.000 evrov prihodkov. Preprost izračun pokaže, da je občino vsak dan obratovanja žičnice stal tri tisoč evrov.
V zadnjih desetih sezonah sta bili le dve sezoni pravi zimski, ko je sedežnica obratovala več kot dva meseca, v preostalih letih pa je smučarje vozila le nekaj dni. Lansko zimo, denimo, je sploh niso zagnali. Zaradi novih, strožjih varnostnih standardov za žičniške naprave, so lani morali opraviti posebne preglede, ki so občino stali 20.000 evrov. Do konca tega meseca in začetka šolskih počitnic Zoran Kramar, direktor zavoda za šport Jesenice, napoveduje izvedbo dodatnih, 7.000 evrov vrednih del za pridobitev dovoljenja za obratovanje sedežnice. Ob tem upa na snežne padavine, saj so morali sedežnico, ki so jo prejšnji vikend poskusno zagnali, ustaviti zaradi pomanjkanja snega. V poletni sezoni je sedežnica povprečno obratovala po devet dni na sezono.
Naravnega snega ni, za umetnega ni denarja
Glavni problem (ne)obratovanja sedežnice v zimskem času je pomanjkanje naravnega snega. Denarja za nakup sistema za izdelavo umetnega snega za zdaj na občini nimajo. »Strateška usmeritev je gradnja sistema umetnega zasneževanja, ki je vključena tudi v občinski razvojni program 2012–2025«, je povedala Ines Dvoršak iz kabineta jeseniškega župana, ki pa ni pojasnila koliko denarja bi sploh potrebovali za ureditev sistema umetnega zasneževanja.
Na vprašanje katere strateške cilje so v desetih letih dosegli z vlaganji v smučišče Španov vrh je Dvoršakova izpostavila sodelovanje z lokalnimi organizacijami pri izvedbi prireditev, sodelovanje z društvom Gorske reševalne službe Jesenice ter organizacijo rekreativno športnih prireditev. Kot je dejala, si občina Jesenice in upravljalec sedežnice, zavod za šport Jesenice, ponujanje »možnosti prijetne in ugodne smuke v bližini njihovega doma« ... »štejemo za velik plus pri ponudbi športno-rekreacijskih aktivnosti v občini«.
Žičnica kot dopolnilo turistične ponudbe
O razvoju turizma, o katerem je bilo ob odločanju o nakupu sedežnice leta 2003 največ govora, z občine na naša vprašanja skorajda niso odgovorili. »Vlaganje občine v žičnico Španov vrh pomeni dodatno ponudbo gostom in posredno vlaganje v razvoj turistične dejavnosti v Planini pod Golico (v zadnjih šestih letih so si recimo uredili sobe in apartmaje domačini Podlogarjevi in Tarmanovi, urejata se gostinski lokal Čop in Betel …)«, pravi Ines Dvoršak. Ana Tarman, ki oddaja apartmaje Tarman v Planini pod Golico, je povedala, da večino turistov gostijo poleti, kar ugotavlja tudi Klemen Klinar, predsednik turističnega društva Golica. Najpogosteje v Planini pod Golico bivajo tuji turisti, ker je zanje ceneje kot v drugih slovenskih turističnih krajih, pravi Klinar. Turisti obiskujejo predvsem druge slovenske turistične znamenitosti, ogledajo pa si tudi nekatere lokalne znamenitosti, denimo Savske jame ali se povzpnejo na Golico. Klinar meni, da je vprašanje o smiselnosti vlaganja denarja v smučišče v aktualnih razmerah na mestu. »Žičnice si želimo«, še dodaja Klinar, prepričan, da le dopolnjuje turistično ponudbo, ni pa njena osnova.
Čeprav občina vlaga milijone evrov v dvorano Podmežakla, je temeljite prenove potreben bazen na Ukovi in si jeseniški nogometaši želijo boljših pogojev, v občinski upravi pravijo, da načrtov za razvoj smučišča še niso opustili. Za gradnjo sistema za umetno zasneževanje upajo na »nepovratna sredstva države ali Evropske unije, saj bodo naložbo samo z lastnim denarjem težko uresničili«.
