Tiskane izdaje
Ljubljana, Koper – Danes se je na posebnih voliščih (na sedežih upravnih enot) začelo predčasno glasovanje na referendumu o zakonu o drugem tiru. Predčasno glasovanje je možno še jutri in v četrtek, vse tri dni med 7. in 19. uro.
Do srede je na sedežu upravne enote možno urediti vse potrebno za glasovanje na domu (bolniki, invalidi ...). Najkasneje do nedelje do 19. ure pa morajo na poštah oddati glasovnice tisti, ki glasujejo po pošti.
Vprašanje, ki ga bodo dobili volivci, se glasi: »Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača–Koper, ki ga je sprejel državni zbor 8. maja 2017?« Zakon bo zavrnjen v primeru, če bo proti njemu glasovala več kot polovica volilnih upravičencev, ko se bo referenduma udeležilo več kot 40 odstotkov vseh volivcev. Če bo udeležba nižja od 40-odstotne, morajo nasprotniki zakona zbrati vsaj 20-odstotni delež vseh volivcev, torej mora »proti« v vsakem primeru glasovati najmanj 342.500 volivcev.
Število volilnih upravičencev je bilo 8. septembra 1.713.533 (ena petina je 342.707 volivcev). Če bo izid referenduma zelo tesen, bo morala državna volilna komisija ugotoviti natančno število volilnih upravičencev, torej upoštevati še število umrlih v zadnjih 16 dneh. Če bi v tem času umrlo 1000 volivcev, potem bi se število glasov, ki je potrebno za zavrnitev zakona, znižalo na okoli 342.500. Če bo izglasovana zavrnitev zakona, potem zakon ne bo začel veljati in ga državni zbor (po zakonski dikciji, ne pa tudi po ustavni spremembi) še eno leto ne sme spreminjati ali na novo sprejemati zakona s podobno vsebino.
V ministrstvu za infrastrukturo zatrjujejo, da bo v primeru zavrnitve zakona Slovenija ostala brez že dodeljenih 44,3 milijona evrov nepovratnih evropskih sredstev iz programa instrumenta za povezovanje Evrope (IPE ali CEF), ki so jih namenili za pripravljalna dela, za arheologijo, geološke raziskave in izvedbene projekte) in da bo po vsej verjetnosti ostala tudi brez 163,5 milijona evrov spodbude za jedrna železniška transportna omrežja v programu Instrumenta za povezovanje Evrope z mešanjem finančnih virov. Do konca leta namerava država v Bruselj poslati še vlogo za 80 milijonov evrov iz evropskega kohezijskega sklada.
Skupaj bi država (v primeru zavrnitve zakona) lahko izgubila več kot 250 milijonov evrov evropskih sredstev. Čeprav je Direkcija RS za infrastrukturo (v vlogi začasnega investitorja) že objavila razpis za izbiro izvajalcev pripravljalnih del, pa je v razpisu že zapisala, da v primeru zavrnitve zakona izvajalcev ne bo izbrala. Izgradnja primernejše železniške povezave med celino in morjem se zato v skladu z omenjenimi razlagami lahko zavleče za nepredvidljivo število let.
Če zakon pade, to nikakor ne pomeni, da pade tudi trasa zdaj predvidenega drugega tira. Traso je določil državni prostorski načrt iz leta 2005 (Janševa vlada). In v veljavi (vsaj tri leta od izdaje z možnostjo podaljšanja dvakrat po eno leto) ostaja tudi gradbeno dovoljenje, izdano 31. marca 2016. Če bi kdo želel spremeniti traso, bi moral začeti postopek spreminjanja državnega prostorskega načrta. Od sprejetja DPN do danes je minilo več kot 12 let.
