Tiskane izdaje
Monošter, Lendava - Včeraj so v Porabju in v Lendavi s srečanjem zunanjih ministrov Madžarske Janosa Martonyija in Slovenije Karla Erjavca, s slavnostno sejo predstavnikov obeh manjšin in obeh ministrov ter z odprtjem lendavske konzularne pisarne madžarskega veleposlaništva v Sloveniji z zamudo proslavili obletnico podpisa meddržavnega manjšinskega sporazuma.
Sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske manjšine na Madžarskem in madžarske narodnostne skupnosti v Sloveniji sta državi namreč podpisali že leta 1992 in ga ratificirali leto pozneje, tako da letos od njegovega podpisa mineva že dvaindvajset let. A zamuda s proslavo je dobra ilustracija počasnosti uresničevanja obveznosti iz tega sporazuma predvsem na madžarski strani. Dolgo je vladalo veliko nesorazmerje med tem, kar je Slovenija zagotavljala pripadnikom madžarske skupnosti pri nas, in med tistim, kar so po črki sporazuma po kapljicah dobivali porabski Slovenci na madžarski strani.
»Ob podpisu sporazuma sem upal, da se bo naš položaj vsaj približal položaju pripadnikov madžarske skupnosti v Sloveniji, saj se je takrat veliko govorilo o recipročnosti. Koliko je te recipročnosti res bilo, je lahko tema posebne konference, a vendarle mislim, da smo na podlagi sporazuma in obeh držav dosegli vidne rezultate,« pravi predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök in poudarja, da se je položaj porabskih Slovencev začel izboljševati predvsem zadnjih nekaj let.
Tudi predsednik Državne slovenske samouprave na Madžarskem Martin Ropoš pravi, da je po dolgoletnih težavah zadnja tri leta v odnosu madžarske države do slovenske manjšine čutiti velike pozitivne spremembe. Tako se zdaj večina slovenskih manjšinskih organov in njihovih ustanov skupaj z dvojezičnima šolama in mediji financira večinoma sistemsko iz proračuna, tudi Zveza Slovencev na Madžarskem, katere delovanje je do pred kratkim financirala izključno Slovenija, je lani od madžarske vlade prvič dobila 10.000 evrov za delovanje neprofitnega dela Slovenskega kulturnega in informacijskega centra v Monoštru, po sedmih letih je Madžarska lani končno zgradila za slovenski živelj pomembno povezovalno cesto med Gornjim Senikom in Verico, zdaj pa bo vlada zaradi vasi Andovci s 30 na 25 znižala tudi najmanjše število pripadnikov manjšine, potrebno za pridobitev statusa lokalne slovenske samouprave.
Predsednik pomurske madžarske narodne samoupravne skupnosti Ferenc Horvath pa pravi, da je bil sporazum koristen in pomemben za obe skupnosti, ker bi bili brez njega zdaj obe v slabšem položaju.
Oba zunanja ministra, Martonyi in Erjavec, sta se včeraj strinjala, da je bil pred dvema desetletjema sklenjeni sporazum pionirsko delo na področju pravic manjšin, po katerem so se pozneje zgledovale številne druge države, sporazum pa je še bolj utrdil sodelovanje Madžarske in Slovenije na manjšinskem področju ter medsebojno povezovanje in sodelovanje obeh držav nasploh.
