Tiskane izdaje
Ravno tu na Trebelnem je septembra leta 1942 še bila svoboda in na pobudo takratnega namestnika poveljnika glavnega štaba Aleša Beblerja so se zbrali in ustanovili drugo slovensko brigado. Bebler je bil brigadi krstni boter, ki ji je dal ime po slavnem voditelju zatiranih zagorskih in slovenskih kmetov Matiji Gubcu. V postroju je takrat stalo približno 800 že prekaljenih borcev, ki so bili težke borbe z italijanskim in nemškim okupatorjem ter z domačimi izdajalci. Brigada je bojno pot končala v osvobojeni Ljubljani. Pred tem je na Orlah izgubila več deset borcev. Na prireditvi so se zbrani spomnili tudi ustanovitve 12. slovenske narodno-osvobodilne udarne brigade in Mokronoške čete.
General Kocijan: Razočaran sem
Slovesnosti se je udeležil tudi legenda partizanskega boja in pripadnik Gubčeve brigade general Lado Kocijan, ki je za Delo povedal, da je razočaran nad dogajanjem v naši družbi. Moti ga predvsem socialna neenakost, za kar se borci med štiriletno borbo proti okupatorju niso borili. »V tej politiki in s takšnimi ljudmi nimam nikaršnih pričakovanj, da bi se stanje v družbi izboljšalo. Na oblast morajo priti mladi ljudje,« je prepričan Kocijan, zato današnji mladini sporoča, da le »korajža velja«.
Tito jim je priboril Istro, za zahvalo so ga izgnali
»Če ne bi bilo slovenskega partizanskega upora, tudi samostojne Slovenije ne bi bilo, in če bi zmagala nacizem in fašizem, bi Slovenci izginili in naše ozemlje bi bilo v treh tujih državah. Če bi čakali na prihod zaveznikov, bi najverjetneje takrat živeli v nekakšni kapitalistični Jugoslaviji, brez Primorske in tudi morja,« je prepričan Gorjanc, ki ga žalosti, da so današnji oblastniki pred časom preimenovali novomeško vojašnico, ki je nosila ime po narodnem heroju Milanu Majcnu, ter da nekdanje izdajalce in hlapce okupatorjev poveličujejo kot protikomunistične borce, pri čemer molčijo o njihovih zločinih nad narodom.
»Da bi pred očmi javnosti skrili svoje nečedne posle z razprodajo domovine in bogastva, ki smo ga ustvarjali v pol stoletja socializma, nam mečejo pred noge že zdavnaj oglodane kosti nekakšne sprave in žrtve nekakšnega komunističnega nasilja,« je prepričan Gorjanc, ki se je hkrati vprašal, za čigav račun so zahodne sile poslale domobranske emigrante iz Argentine, ZDA in Nemčije in jih vgradile v oblast samostojne Slovenije. Za dobro Pavelićevih ustašev so pred dnevi izgnali Tita iz Zagreba, čeprav so prav Titovi partizani izborili današnji hrvaški državi Istro, večji del jadranskih otokov in Dalmacijo, ki jih je prav Pavelić prepustil Italijanom. Prepričan je, da zahodne države podžigajo strasti politikom, ki jezdijo divjega žrebca nacionalizma in revanšizma za poraz med NOB.
Raje bo prešal grozdje
Za referendum, ki bo potekal prihodnjo nedeljo, Gorjanc pravi, da gre za kvazidemokratično preverjanje volje ljudstva, kar bo precej stalo in to le zato, »da bo vodja pokazal, kako strumno, pokorno in zvesto strankarsko volilno vojsko ima«. Namesto udeležbe na referendumu bo raje doma, kakor sam pravi, prešal črno grozdje. Obregnil se je tudi v delovni čas trgovin, ki so ob nedeljah odprte. »Ob nedeljah naši ljudje namesto, da so pri maši, preklinjajo po trgovinah prevarantske lastnike trgovskih mrež. V sosednji Avstriji je Marijino vnebovzetje velik praznik in trgovci ga spoštujejo, pri nas pa avstrijski trgovci delajo kljub dejstvu, da je polovica Slovencev na dopustu,« je povedal Gorjanc.
Zbrane sta med drugimi nagovorila župan občine Mokronog-Trebelno Anton Maver, ki se je zavzel, da narod ohrani spomin na pravičen partizanski boj in na osamosvojitveno vojno, in predsednik trebanjske borčevske organizacije Boštjan Sladič.
