Operaterji na 112 napovedujejo protest

Sindikat vladi očita, da ključnih zahtev ni izpolnila. Zahtevajo, da se pogajanj udeleži tudi Robert Golob.
Fotografija: Zdravstveni dispečerji in operaterji na 112 so bili leta 2018 pri osnovni plači za štiri odstotke narazen, novembra leta 2021 pa so dispečerjem v službi nujne medicinske pomoči zvišali plačo za približno 20 odstotkov, operaterjem na 112 pa nič. FOTO: Voranc Vogel/Delo
Odpri galerijo
Zdravstveni dispečerji in operaterji na 112 so bili leta 2018 pri osnovni plači za štiri odstotke narazen, novembra leta 2021 pa so dispečerjem v službi nujne medicinske pomoči zvišali plačo za približno 20 odstotkov, operaterjem na 112 pa nič. FOTO: Voranc Vogel/Delo

Operaterji na številki 112 načrtujejo 27. marca, pet minut pred dvanajsto, protest pred državnim zborom in vlado, če do tedaj ne bo bistvenega premika pri uresničevanju njihovih zahtev. Na ministrstvu za obrambo odločitev obžalujejo in menijo, da so v pogajanjih dosegli soglasje praktično v vseh točkah.

Zaposleni na Centru za obveščanje RS (CORS) in regijskih centrih za obveščanje (ReCO) napovedujejo zaostritev stavke, ki traja od 19. februarja. Kljub razumevanju potrebe po prenovi celotnega plačnega sistema v javnem sektorju menijo, da rešitve, ki jih je predlagala vladna pogajalska skupina, ne zadostujejo za sklenitev ustreznega stavkovnega sporazuma.

Posebej so nezadovoljni, kot je sporočil sindikat ministrstva za obrambo, z umestitvijo delovnih mest dispečerjev v CORS in ReCO, ki so plačno ovrednoteni nižje v primerjavi z drugimi dispečerji v javnem sektorju. Zdaj je operater dispečer v klicnem centru na začetku kariere v petem tarifnem razredu, torej s srednješolsko izobrazbo, v izhodišču uvrščen v 24. plačni razred, ki znaša 1134 evrov bruto, kar pomeni, da prejemajo minimalno plačo, ki je letos 1203 evre bruto oziroma 914 evrov neto.

Pričakujejo, da se jim začetne plače zvišajo za šest plačnih razredov, torej za približno 25 odstotkov, s čimer bi se izenačili z delovnim mestom zdravstvenega dispečerja v službi nujne medicinske pomoči.

V sindikatu so poudarili, da kljub nekaterim premikom v pogajanjih ključne zahteve ostajajo neizpolnjene. FOTO: Špela Ankele.
V sindikatu so poudarili, da kljub nekaterim premikom v pogajanjih ključne zahteve ostajajo neizpolnjene. FOTO: Špela Ankele.

Zahtevajo udeležbo Goloba

Razočarani so nad pomanjkanjem jasnosti in zavezujočih korakov vlade tudi glede začetka pogajanj o novi kolektivni pogodbi za dejavnost obrambe, zaščite in reševanja. Med drugim zahtevajo, da se naslednjih pogajanj v četrtek, 21. marca, udeleži predsednik vlade Robert Golob. Njegovo neodzivnost bodo razumeli kot pomanjkanje resnične volje za reševanje stavkovnih zahtev.

Pogled obrambnega ministrstva se očitno precej razlikuje od sindikalnega, saj pravijo, da sta se pogajalski skupini dogovorili o vseh točkah stavkovnih zahtev. Po interpretaciji ministrstva sindikat in stavkovni odbor soglašata z bistveno vsebino, namreč, da se pogajanja o uvrstitvi operaterjev v višje plačne razrede opravijo v okviru stebrnih oziroma centralnih pogajanj o prenovi plačnega sistema.

»V vladni pogajalski skupini za razrešitev stavkovnih zahtev smo prepričani, da so s tem soglasjem izpolnjeni pogoji za sklenitev stavkovnega sporazuma,« so se odzvali z ministrstva, kjer ocenjujejo, da je med stranema potekal tvoren dialog. Po njihovem mnenju je vlada že decembra lani z oblikovanjem novega delovnega mesta dispečer v operativno-komunikacijskem centru ustvarila podlago za dvig plačnih razredov, kot bo dogovorjeno na centralnih pogajanjih.

Preberite še:

Komentarji: