Zakonske izjeme kot za Pokljuko si želijo tudi na Voglu

Rudno polje na Pokljuki – Prevelikega vodnega zbiralnika na Pokljuki Smučarski zvezi Slovenije ne bo treba zmanjšati. Še pred formalno obravnavo zakona o TNP za uvedbo sprememb, ki jih na ministrstvu za okolje napovedujejo za jesen, bodo namreč »prednostno pripravili predlog spremembe zakona o TNP, ki bo predvidel izjemo za vodni zbiralnik na Rudnem polju«. Ta je zdaj po ugotovitvah gradbene inšpekcije črna gradnja.

V gradnji biatlonskega centra na Rudnem polju na Pokljuki je Smučarska zveza Slovenije (SZS) uredila bazen za vodo za zasneževanje. A namesto meter globokega zbiralnika s prostornino 1400 kubičnih metrov, kakršen je bil predviden v gradbenem dovoljenju, je zgradila tri metre globok bazen s prostornino okoli 5500 kubičnih metrov.

V inšpekcijskem postopku je gradbena inšpekcija leta 2014 odločila, da mora SZS do konca septembra bazen zmanjšati skladno z gradbenim dovoljenjem. Smučarski zvezi je UE Radovljica istega leta izdala dovoljenje za zasutje oziroma zmanjšanje bazena, vendar del niso izvedli. Na zvezi že več kot dve leti primera ne komentirajo in tudi tokrat smo ostali brez pojasnil in komentarjev. Tiskovni predstavnik SZS Tomi Trbovc je povedal le, da do končanja vseh postopkov za morebitno legalizacijo bazena izjav ne dajejo.

MOP v spremembe brez vednosti zavoda TNP

Vsi poskusi SZS, da bi bazen legalizirali skladno z veljavno zakonodajo, so bili neuspešni. Hoteli so ga prekvalificirati v vodno zajetje za gašenje požarov in tudi v zbiralnik vode za napajanje živine, vendar jim radovljiška upravna enota ni izdala gradbenega dovoljenja. SZS namreč za takšen bazen ni pridobila okoljevarstvenega soglasja agencije za okolje (Arso). Na SZS so ves čas vztrajali, da biatlonski center brez akumulacijskega bazena v sedanji velikosti ne more normalno obratovati in da bi morali za zasnežitev biatlonskega centra iz doline na Pokljuko s tovornjaki pripeljati 500 cistern z vodo.

Vojko Bernard, predsednik nevladne okoljske organizacije Alpe Adria green (AAG), pravi, da o nameri okoljskega ministrstva za prednostno obravnavo spremembe zakona o TNP ne ve nič, saj o tem ni bil obveščen – niti kot član sveta zavoda TNP. »Bazen je bil narejen kot črna gradnja. Princip za črnograditelje naj velja za vse enako in od tega stališča Alpe Adria green ne bo odstopila. Če so inšpektorji Daretu Kuzmiču, ki je živel v hiški nedaleč od Bohinjskega jezera, hišo porušili, potem naj zasujejo tudi bazen,« je dejal Bernard in dodal, da mora zakon veljati za vse enako. Izjema v zakonu, ki jo napovedujejo na ministrstvu, Kuzmiču ne pomaga, SZS pa, je še poudaril Bernard. »Gremo do konca,« je dejal in napovedal tožbo na evropskem sodišču proti Sloveniji.

Divjih petelinov očitno ne moti

SZS je ubrala vse pravne in nepravne poti, da ji bazena ne bi bilo treba zasuti, pri čemer so izkoristili vse svoje zveze v vladi, državnem zboru in na ministrstvu za okolje, je prepričan Bernard, ki je kritičen tudi do inšpekcij: »Niso opravile svojega dela. Nihče ni ukrepal, vsi so le mižali.« Odločitev ministrstva je po njegovem mnenju sporočilo, da če je kdo politično močan, si lahko izbori svoje zakonske rešitve. Bazenu so naravovarstveniki nasprotovali zaradi populacije divjega petelina, ki je občutljiva na dogajanje v neposredni okolici (biatlonskega centra), vendar kot zdaj kažejo podatki, je ta še vedno stabilna.

»O prednostni obravnavi predloga spremembe zakona o TNP glede bazena na Rudnem polju nismo obveščeni«, je bil presenečen Bogomil Breznik, v. d. direktorja TNP, ko smo ga seznanili s predlogom ministrstva. Ker predloga ne poznajo, ga ne morejo komentirati, je dejal Breznik, ki pravi, da mu ni jasno, kako bodo na ministrstvu izvedli ta postopek, saj je za letos ministrica za okolje Irena Majcen že konec leta 2015 napovedala začetek postopka sprememb zakona o TNP. Tudi brez poznavanja predloga za prednostno spremembo zakona za Rudno polje Breznik načelno podpira povečanje aktivnosti ljudi v parku, tudi s pripravo pogojev za ustvarjanje delovnih mest.

Opozoril je, da se s težavami v zvezi z zasneževanjem smučišča že dolgo srečujejo na Voglu, kjer so tudi letošnjo zimsko sezono zaradi pomanjkanja snega začeli šele pred dnevi, čeprav so od obratovanja smučišča odvisna tudi tamkajšnja delovna mesta.

Boštjan Mencinger, direktor Vogla, pravi, da so se v zadnjih letih večkrat srečali s predstavniki ministrstva in poskušali poiskati najboljšo rešitev za Vogel. »Po našem mnenju bi bilo zadevo bolje rešiti z izjemami v okviru zakona o TNP, saj je sprejetje državnega prostorskega načrta (DPN) dolgotrajen postopek,« je dejal Mencinger in dodal, da je za Vogel sprejemljiva tudi rešitev, kakršno zdaj na ministrstvu pripravljajo za Rudno polje. Po zakonu o TNP bi se moral postopek za sprejetje DPN za Vogel začeti že pol leta po sprejetju zakona o TNP (torej do konca leta 2010) in bi bil sprejet v enem letu, a se še vedno ni začel.

Na ministrstvu za okolje napovedujejo, da bodo zakon o TNP za morebitne spremembe odprli jeseni, za postopek pa da je treba »nujno predvideti najmanj leto dni«. Na vprašanje Dela, ali so v napovedi o obravnavi zakona za uvedbo sprememb upoštevali, da so za prihodnje leto predvidene državnozborske volitve, na ministrstvu niso odgovorili. Sporočili so le, da »na MOP predvidevamo, da bi lahko bila sprememba zakona o TNP realno sprejeta leta 2019«.