Zamuda Slovenije ogroža slovensko-hrvaške projekte

Piran – Vsak pameten gospodar bi z veseljem dal dva milijona, če bi vedel, da jih bo v zameno dobil 11. V slovenski državni administraciji pa te matematike očitno ne obvladajo. Ker vladna služba za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ne izda odločb o sofinanciranju, 211 slovenskim in hrvaškim partnerjem grozi izguba okoli 11 milijonov evropskih sredstev za projekte, ki bi jih morali zaključiti do sredine marca prihodnje leto. Zato podpisujejo protestno pismo.

Pobudo za protest je sprožil Autonomni centar ACT Čakovec (Hrvaška), zadruga državljanov za razvoj socialnega podjetništva, za kulturne in humanitarne akcije, ki ima 11 zaposlenih. »Slovenija nam je bila vedno vzor, zdaj pa opažamo, da v podobnih projektih z Madžari, Italijani ter Bosanci in Hercegovci stvari potekajo v razumnih rokih, tukaj pa nam grozi škoda,« je za Delo povedal Igor Roginek, direktor ACT Čakovec, kjer že 18 mesecev čakajo na izplačilo 40.000 evrov še iz drugega razpisa operativnega programa Slovenija-Hrvaška 2007−2013 (OP SI-HR). »Tretji razpis je bil objavljen 3. februarja 2012 in projektne naloge smo morali oddati v dveh mesecih. Ne moremo verjeti, da smo morali na rezultate razpisa čakati več kot poldrugo leto, do sredine decembra leta 2013. Takrat so nam za odobrene projekte napovedali, da bomo podpisali pogodbo o sofinanciranju aprila 2014. Osem mesecev in pol kasneje zdaj zahtevamo, da nam pogodbe o sofinanciranju pošljejo v podpis vsaj do konca septembra, kar je skrajni rok za izvedbo projektov. Tudi če bomo pogodbe do takrat dobili, bomo težko izpolnili obveznost, da projekte oddamo do marca 2015,« je pojasnil Igor Roginek.

Februrja letos so vodilni partnerji projektov dobili obvestilo, da morajo izpolniti dodatne pogoje, za kar so imeli 40 dni časa. V začetku aprila so obveznosti izpolnili, maja pa prejeli obvestilo o kadrovskih prerazporeditvah v skupnem državnem sekretariatu tega programa, zaradi česar so dodatne pogoje začele pregledovati druge osebe, ki projektov še ne poznajo. Nato so jih junija obvestili o možnem podaljšanju roka za izvedbo projektov, čeprav je v prvotnem razpisu pisalo, da podaljšanje ne bo mogoče zaradi skorajšnjega zaključka programskega obdobja. Tako bodo za večino projektov prejeli prva izplačila šele poldrugo leto po začetku izvajanja, več kot osem mesecev po uradnem začetku uresničevanja projektov pa za veliko večino še nimajo določenega datuma podpisa pogodbe o financiranju. Vse to postavlja izvajalce projektov v velika finančna tveganja, nastaja pa konkretna škoda.

V negotovosti 400 delovnih mest

Gre za 39 projektov, pri katerih sodeluje 211 partnerjev iz obeh držav. Zanje bi EU prispevala približno 11 milijonov evrov, Hrvaška in predvsem Slovenija bi morali zagotoviti približno dva milijona evrov, pri čimer bi več kot tri milijone partnerji vrnili v proračuna obeh držav z davki. Pri projektih bi vsaj začasno lahko delalo 400 ljudi. Zamujanje Slovenije ogroža vseh 211 partnerjev.

Protestno pismo zaradi zamud in zapletov je doslej podpisalo več deset partnerjev. Med njimi tudi več slovenskih občin, vključenih v OP SI-HR. Že v četrtek smo glede financiranja operativnega programa za pojasnila zaprosili vladno službo za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter ministrstvo za gospodarstvo. V petek smo prejeli odgovor, da so strokovni sodelavci na srečanju s čezmejnimi partnerji v Zagrebu in da bodo odgovore lahko posredovali »predvidoma v ponedeljek«. Včeraj jih do zaključka redakcije nismo dočakali.

Bankam plačujejo obresti

Na občini Piran, kjer so že podpisali protestno pismo, je Jasna Softič povedala, da so leta 2012 izpeljali skupaj z Opatijo projekt »365 dni Riviere«, za katerega pričakujejo 291.848 evrov. Občina in partnerji so denar založili, zdaj pa že drugo leto plačujejo bankam obresti. »Težava je, ker takšen način ne-črpanja evropskih sredstev odvrača številne partnerje od sodelovanja v teh projektih, zato država izgublja denar. Res pa je, da se pri nekaterih drugih programih država odziva v vsaj približno sprejemljivih rokih,« je dejala Softičeva. Jadran Furlanič, direktor Turističnega združenja Portorož, je povedal, da imajo v združenju dva takšna projekta, za katera so si morali izposoditi 130.000 evrov in zdaj vsak mesec plačujejo banki 400 evrov obresti, kar zanje seveda ni opravičljiv strošek.