Zaradi nerazglašenih oporok država še na tnalu

Ljubljana – Državno pravobranilstvo, ki v primeru nerazglašenih oporok zastopa posamezna sodišča, je doslej prejelo 20 odškodninskih zahtevkov. Lani je v enem primeru sklenilo sodno poravnavo za malo manj kot 30.000 evrov, doslej pa je prejelo tri tožbe.

V teh tožbah oškodovanci zatrjujejo, da jim je zaradi nerazglašenih oporok – gre za primer, ki je v javnost prišel oktobra lani – nastala škoda. V eni zadevi, v kateri je oškodovanec zahteval plačilo odškodnine v višini malo manj kot 128.000 evrov, je državno pravobranilstvo kot odvetnik države z njim sklenilo poravnavo za 70.000 evrov. V drugih dveh zadevah, ki na sodišču še nista končani, pa skupna vrednost tožbenih zahtevkov znaša 36.000 evrov, so nam sporočili z državnega pravobranilstva. Dodajajo, da so posamezni primeri zelo različni, zato jih pravobranilstvo rešuje posamično, pri čemer si v vsakem posebej prizadeva, da bi z oškodovancem dosegli poravnavo. Višina odškodninskih zahtevkov se giblje od 17.000 do 300.000 evrov. Ko gre za zneske, ki so višji od 5000 evrov, mora pravobranilstvo za sklenitev poravnave dobiti soglasje vlade.

Pretiravanje

Na vrhovnem sodišču so zavrnili informacijo Društva za popravo krivic zaradi založenih oporok, da je takšnih problematičnih oporok skoraj tisoč. »Vse nerazglašene oporoke so bile pregledane in v 127 primerih je bilo ugotovljeno, da bi utegnile imeti materialnopravne posledice.«

Na pravosodnem ministrstvu pravijo, da glede založenih oporok ne načrtujejo dodatnih sistemskih rešitev, saj so se že leta 2015, ko so se seznanili s problematiko, za pojasnila obrnili na vrhovno sodišče. Iz njihovega odgovora je bilo razvidno, da so težavo že sami zaznali in začeli ukrepati. Vrhovno sodišče je opravilo analizo nerazglašenih oporok v sodni hrambi – torej primerov, ko je sodišče opravilo zapuščinski postopek, oporoka pa ni bila razglašena. Februarja lani so pregledali delo na vseh 44 okrajnih sodiščih v državi. Na tej podlagi je nastal dokument za izboljšanje poslovanja v zapuščinskih postopkih.

Zapuščinsko sodišče po poznejšnem odkritju oporoke ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak prizadete obvesti o razglasitvi oporoke in jih opozori na možnost sprožitve pravde. To pomeni, da mora oškodovanec, ki je zaradi nerazglasitve oporoke ostal brez v oporoki dodeljenega imetja, tožiti dediče, ki jim je sodišče najprej dodelilo premoženje.

Manj tveganj

Vrhovno sodišče je pred časom pripravilo osnutek obvestila morebitnim oškodovancem z vsemi relevantnimi podatki ter informacijo o možnostih vložitve zahtevka pri državnem pravobranilstvu s pojasnili, kaj mora zahtevek obsegati, da bi ga lahko obravnavali. Dopis vrhovnega sodišča so nato posredovali sodiščem z navodilom, da ga objavijo na svojih spletnih straneh.

Za preprečitev nastanka tovrstnih primerov je notarska zbornica na podlagi podatkov, ki jih je zagotovilo vrhovno sodišče, v začetku leta opravila elektronski prenos vseh do zdaj nevpisanih oporok v centralni register, ki so jih sestavila sodišča kot sodno oporoko ali so jih prejela v hrambo. S tem je vzpostavila enotni register oporok – v njem je bilo takrat vpisanih 12.882 oporok –, ki zagotavlja evidentiranje oporok na enem mestu in s tem pravno varnost državljanom, so prepričani na pravosodnem ministrstvu. Podobna tveganja v prihodnje naj bi bila tako zelo omejena.

Za napake ni nihče odgovarjal

Problema nerazglašenih oporok se je konec preteklega leta lotila tudi politika, ki jo je predvsem zanimalo, ali bo za to, da je bil nekdo spregledan kot morebitni dedič in zato oškodovan, kdo odgovarjal. Iz analize vrhovnega sodišča je takrat izhajalo, da so predsedniki sodišč ugotavljali morebitno kazensko, delovnopravno oziroma disciplinsko odgovornost sodnikov in drugih zaposlenih na sodiščih.

Ugotovitve so bile: sumov kazenske odgovornosti ni; v 110 primerih so predsedniki sodišč ugotovili elemente osebne disciplinske odgovornosti, niso pa sprožili nobenega postopka bodisi zaradi zastaranja bodisi zaradi tega, ker oseba ni več zaposlena na sodišču; v 574 zadevah predsedniki sodišč niso ugotovili osebne odgovornosti.

Od leta 1945 do oktobra lani je bilo po podatkih sodstva nerazglašenih 5329 oporok, 449 pa bi jih lahko imelo materialne posledice. Najpogostejši vzroki za spregled oporok so bili, da v zapuščinski zadevi ni bilo uradnega zaznamka o preverjanju, ali je oporoka v hrambi na sodišču (26 odstotkov zadev), v 17 odstotkih zadev se niso ujemali podatki na ovojnici kuverte in podatki zapustnika v zapuščinski zadevi, v 16 odstotkih zadev pa ni bila opravljena zapuščinska obravnava, ker ni bilo premoženja.