Zaradi praznikov v stavko

Novo mesto – V Domu starejših občanov (DSO) v Novem mestu svojim delavcem ne plačajo nadomestila za praznične dni, zato je Sindikat zdravstva in socialnega varstva Slovenije za 10. januar napovedal stavko. Udeležila se je bo večina od 230 zaposlenih, direktorica DSO Milena Dular pa meni, da stavka ni potrebna.

Po besedah predsednika stavkovnega odbora Zvonka Vukadinoviča delavci zahtevajo samo tisto, kar jim po dogovoru iz leta 2009 med sindikatom ter ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve pripada: »Stavkali bomo, ker delodajelec na dan praznikov več delavcem določi prosti dan in jim zato ne izplača nadomestila za prosti dan praznika.« Dogovor določa, da mora delavcem, ki se jim na podlagi zakona o delovnih razmerjih lahko omeji pravica do odsotnosti z dela ob dela prostih praznikih in ob drugih z zakonom določenih dela prostih dneh, ker njihova narava dela zahteva opravljanje dela tudi na praznični dan, delodajalec določiti takšen razpored obveznosti, da so v primerih, ko praznik sovpada z dnevi od ponedeljka do vključno sobote, upravičeni ali do plačila za delo ali do nadomestila plače zaradi praznovanja.

»Namesto da bi jim delo plačalo po kolektivni pogodbi, vodstvo doma zaposlenim med prazniki zadnji dve leti daje neplačene proste dneve, ki jih morajo potem še nadomestiti,« trdi Vukadinovič.

Ministrstvo daje prav sindikatu

Pravi, da morajo ob enaki plači v enem letu delati najmanj 11 dni oziroma 88 ur več kot njihovi kolegi, prav tako javni uslužbenci drugod po državi. Dularjeva je za Delo dejala, da delajo skladno z zakonodajo in kolektivno pogodbo in da bodo poskušali najti dogovor s sindikati. Na vprašanje, ali delavec dobi nadomestilo za praznični dan, če je prost delovne obveznosti, je Dularjeva odgovorila, da ga ne dobi, če je prost v skladu z mesečnim razporedom. Po njenem je to skladno z zakonodajo.

Na ministrstvu za javno upravo pravijo, da mora delodajalec pri izračunu skupnega fonda ur upoštevati tudi praznike in dela proste dni tako, da so ure vštete v letni fond ur, saj bi jih javni uslužbenec moral opraviti, če ne bi bil zaradi praznika oziroma dela prostega dne upravičen do počitka. Javnemu uslužbencu, ki ima na takšen dan delovno obveznost, a zaradi praznika oziroma prostega dne ne dela, se te ure upoštevajo, kot bi dejansko delal, dobi pa le nadomestilo plače. »Ni dopustno izključevati vnaprej načrtovane delovne obveznosti na praznične dni zunaj potreb delovnega procesa z namenom, da se delodajalec na ta način izogne večjim stroškom dela,« pravijo na ministrstvu za javno upravo.