Zaradi suše gozdove napadajo podlubniki

Nujno pravočasno odkrivanje žarišč in posek prizadetih dreves. Najhuje je v Črni na Koroškem.
Fotografija: Smrekova drevesa so postala manj odporna na napade podlubnikov zaradi dolgotrajnega obdobja toplega in sušnega vremena. FOTO: Blaž Samec/Delo
Odpri galerijo
Smrekova drevesa so postala manj odporna na napade podlubnikov zaradi dolgotrajnega obdobja toplega in sušnega vremena. FOTO: Blaž Samec/Delo

V smrekovih gozdovih na območju Črne na Koroškem, Gorenjske, Kočevja in Zgornje Savinjske doline se je zaradi toplega in sušnega vremena povečalo število dreves, napadenih s podlubniki. Zavod za gozdove Slovenije (ZGS) svari, da se bodo razmere poslabšale tudi drugod po državi. Lastnike pozivajo k čimprejšnjemu poseku prizadetih dreves.

»Lastniki gozdov lahko škodo zaradi podlubnikov omejijo le s pravočasnim odkrivanjem napadenih dreves in sanitarnim posekom ter izvozom lesa iz gozda, preden se razvije nova generacija podlubnikov,« so povedali na Zavodu za gozdove Slovenije, kjer lastnikom gozdov posek določajo z odločbami.

Gozdarji so do konca julija za posek zaradi podlubnikov določili 140.000 kubičnih metrov napadenih dreves, od tega polovico v juliju. Količina za posek določenih dreves je sicer podobna kot v enakem obdobju lani, vendar pa je zaradi vremenskih razmer stanje letos še bolj skrb vzbujajoče, ocenjujejo na ZGS.

Na Kočevskem so napade polubnikov opazili tudi tam, kjer jih prejšnja leta ni bilo. FOTO: Tina Kotnik
Na Kočevskem so napade polubnikov opazili tudi tam, kjer jih prejšnja leta ni bilo. FOTO: Tina Kotnik

Na Kočevskem, ki spada med najbolj prizadeta območja, pričakujejo, da se bo v drugi polovici avgusta in v začetku septembra razvila tretja generacija podlubnikov. »Lastnike pozivamo, naj skrbno in pogosto pregledujejo svoje gozdove. Če najdejo napadeno drevo, naj ga čim prej posekajo in o napadu podlubnika obvestijo revirnega gozdarja,« je povedala Tina Kotnik z območne enote Zavoda za gozdove v Kočevju.

»Pri nas imamo žarišča podlubnika tudi tam, kjer ga doslej ni bilo. V bistvu ga imamo po vsej območni enoti. Tudi v državnih gozdovih, ki so pri nas v večini, zato pri odkrivanju žarišč sodelujemo s Slovenskimi državnimi gozdovi. Glede zasebnih lastnikov je pa tako, da so nekateri zelo skrbni, imamo pa tudi take, ki niti ne vedo, kje je njihova gozdna posest,« pravi Tina Kotnik.

Problem je sanacija iz prejšnjih let

Na območju slovenjgraške enote zavoda za gozdove je najhuje v Črni na Koroškem. Vodja enote Branko Gradišnik je povedal, da na tem območju lastniki še niso zaključili s sanacijo iz prejšnjih let. Vzrok za to je zahteven teren, na katerem si morajo pot do žarišč utreti z gradnjo novih gozdnih prometnic.

Na ZGS opozarjajo, da pravočasni posek napadenih dreves ni pomemben samo zaradi širjenja podlubnikov, temveč tudi zaradi ohranjanja vrednosti lesa: »Če so napadena drevesa pravočasno posekana in obeljena ali predelana, se tudi vrednost lesa bistveno ne zmanjša. Če pa s posekom odlašamo, se les napadenih dreves obarva modrikasto, kar je posledica okužbe z glivami. Obarvanje zniža prodajno vrednost lesa. Če lastnik gozda s posekom čaka do odpadanja lubja in pokanja lesa, pa je tak les lahko razvrednoten do cene celuloznega lesa«.

Smrekova drevesa čedalje manj odporna

Smrekova drevesa so postala manj odporna na napade podlubnikov zaradi dolgotrajnega obdobja toplega in sušnega vremena. Težave so velike zlasti na sušnih in soncu bolj izpostavljenih legah. Visoke temperature spodbujajo razvoj podlubnikov, zato se je njihova številčnost povečala, škode v gozdovih zaradi podlubnikov pa se povečujejo, pojasnjujejo na ZGS.

Prvi vidni znak napada podlubnikov v tem času je črvina, ki se nabira za luskami skorje ter na pajčevinah in rastju okoli drevesa. Znak napada podlubnikov v sušnem poletju je tudi odpadanje zelenih iglic ter odpadanje skorje pri še zeleni krošnji.

Preberite še:

Komentarji: