Neskladje je že tretjič poskušala odpraviti največja opozicijska stranka SDS, vendar neuspešno. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport je pripravilo svoj predlog, ki tudi zasebnim šolam z javnoveljavnim predlogom prinaša stoodstotno financiranje. Vendar le ob pogoju, da bi zaposlovale vsaj 80 odstotkov učiteljev, potrebnih za izvajanje javnega programa. Zasebniki bodo sami lahko sprejemali programe, vendar bodo morali biti usklajeni s cilji vzgoje in izobraževanja, torej bogatiti šolski prostor in dopolnjevati javni šolski sistem, nad čimer bo ves čas šolanja bedel strokovni svet. Osnutek je v javni razpravi do 15. maja, če bo novela sprejeta, pa bo začela veljati z novim šolskim letom.
Za izbiro, pretok idej
Iztok Kordiš, direktor ljubljanske waldorfske šole, pa pripoveduje, da javno šolstvo pri nas ni ogroženo, saj je dobro organizirano in ima primat v šolskem prostoru. Prav tako nihče ne zagovarja širše privatizacije javnega šolstva v smislu, da bi postalo privilegij in domena bogatih. »Javno šolstvo pri nas je in naj ostane večinski nosilec, treba pa je poskrbeti za pestrost, možnost izbire, pluralnost ter pretok svežih idej in dobrih praks,« razmišlja. Vsi si moramo prizadevati za večji delež proračuna za izobraževanje, saj je od tega odvisna naša prihodnost. Namesto o javnem in zasebnem bi se morali pogovarjati o kakovostnem, vsem dostopnem in različnem šolstvu, še poziva. Za primerjavo: v Nemčiji zasebno osnovno šolo ali poklicno šolo obiskuje vsak enajsti otrok. Dežele poravnajo do dve tretjini stroškov, precej pa morajo doplačati starši, čeprav jim številne zasebne šole poskušajo pomagati s štipendijami ali prilagoditvijo prispevkov z dohodki.