Tiskane izdaje
Ljubljana – V 74 mestih po Sloveniji je 566 Unicefovih Varnih točk, kamor se lahko zatečejo otroci v stiski in kjer jim, prostovoljno, poskuša pomagati več kot 1200 ljudi. Nasilje je najpogostejša kršitev otrokovih pravic, ugotavljajo tudi v uradu varuha človekovih pravic.
»Varne točke so javni prostori, kot so lekarne, knjižnice, frizerski saloni, trgovine, celo vulkanizerski servisi, ki so označeni s posebno nalepko, po kateri jih otroci prepoznajo in se tja lahko zatečejo,« je opisal Tomaž Bergoč, izvršni direktor Unicefa Slovenija. Med drugimi so varne točke tudi v državnem zboru, predstavništvu Evropske komisije in na RTV Slovenija. »Cilj varnih točk je omogočiti prvo pomoč otrokom v stiski, pomiriti čustveno prestaršenega in zmedenega otroka, zagotoviti anonimnost, se izogniti stigmatizaciji, vzpostaviti bližnjico do strokovne pomoči ter ustvariti ozračje varnosti,« ja naštel Bergoč.
Lani je na varne točke prišlo 102 otrok v manjših težavah, pri 63 otrocih pa so bile stiske take, da je bilo potrebno posredovanje strokovnih služb. Večinoma so prihajali zaradi medvrstniškega nasilja, družinskih stisk, nadlegovanja, manjših poškodb, ki so jih lahko rešili z obližem, pozabljenih ključev, reševanja domačih nalog. »V zadnjem času beležimo porast obiskov zaradi socialnih stisk, zanemarjanja in spletnega ustrahovanja,« je povedal Boštjan Gorenc Pižama, promotor Unicefefovega projekta Varne točke. Od 1. oktobra bo na voljo spletna stran www.varnetocke.si s praktičnimi nasveti za otroke v stiski in s prikazom najbližnih varnih točk.
Poseg v dostojanstvo pri »fazaniranja«
»Nasilje nad otroki je na prvem mestu med kršitvami otrokovih pravic, tako medvrstniško kot v družini, pri čemer slednje 'vodi'. Dejstvo je, da je otrok žrtev zlasti psihičnega nasilja, ko se starši ne razumejo, zaradi alkohola in podobno. Predvsem psihično nasilje je pri nas še premalo prepoznano in mu vsi tisti, ki bi se s tem morali ukvarjati, posvečajo premalo pozornosti, pri tem mislim na centre za socialno delo (CSD) in sodišča,« je kritičen Tone Dolčič, namestnik varuhinje človekovih pravic. Telesno kaznovanje otrok še vedno ni zakonsko prepovedano, uganka pa ostaja nasilje nad otroki na spletu. »Trenutno je zelo aktualen problem krst v srednjih šolah. Običajno poteka z izrazitim posegom v dostojanstvo otrok in pogosto se konča tudi s fizičnim nasiljem,« je opozoril Dolčič. Kot primer dobre prakse je izpostavil projekt novogoriških CSD, policije in šolskega centra, z zloženkami, kaj pomenijo takšni obredi, kako žalijo človekovo dostojanstvo in povzročajo travme novincem.
