Zavrnitev predloga zakona bi bila »izdaja volje ljudi«
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki ga je na poti v zakonodajni postopek podprlo 5000 državljanov, bo prihodnji teden v parlamentu deležen prve obravnave. Njegovi avtorji menijo, da obstaja zgodovinska priložnost, da politika zakon podpre, hkrati pa se bojijo, da jim ta hip še vedno ni zagotovljena zadostna podpora koalicije.
Kot je novinarjem danes dejal dr. Igor Pribac, poleg dddr. Andreja Pleterskega, dr. Dušana Kebra, dr. Brigite Skela Savič in dr. Luke Mišiča, soavtor zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja (v nadaljevanju zakona), slednjega podpirajo trije od štirih volivcev strank vladne koalicije. »To je zavidljivo visoko soglasje in zato skoraj zavezujoče za poslancev koalicije,« je prepričan.
A to, da ima zakon z izjemo Levice le »načelne podpore posameznih poslancev«, ki se lahko v naslednjih dneh znajdejo pod pritiskom »velikih političnih računic« in drugih nasprotnikov, je lahko usodno. »Če namreč zakon razglasijo za neprimernega, je njegova parlamentarna pot zaključena za mnoga leta,« opozarja Pribac. Čeprav je vladajoča struja zmagala z zagovorom liberalnih vrednot, črn scenarij ni izključen. Pri tem je Pribac spomnil na predvolilna zagotovila premierja Roberta Goloba, da bo podprl zakone, ki jih podpirajo tudi njegovi volivci. Žal pa je ravno Golobova vlada po besedah dr. Kebra že dokazala, da »nima dovolj posluha za državljane«. Podpora slednjih zakonu in uzakonitvi pomoči pri končanju življenja pa nezadržno raste že deset let. »Gre za interes vseh državljanov – ne glede na to, ali bodo pravico iz zakona izkoristili ali ne, »zatrjuje Keber in dodaja, kako »na stotine ljudi trpi neznosne muke, ki jih niti sodobna medicina s paliativno oskrbo ne more odpraviti«.
V prid morebitni Golobovi podpori zakonu pa vendar govori dejstvo, da je »brez dvoma reformen«, poudarja Pribac, saj »strah pred trpljenjem zadeva slehernega«.
Zakon za zdravstvene delavce uvaja novo storitev »pomoč pri prostovoljnem končanju življenja«, za katero lahko uporabijo ugovor vesti. Državljani imajo pravico pričakovati, da bodo nosilci zdravstvene dejavnosti znali brati kodeks zdravniške etike in posodobljene zdravniške prisege ne le glede na svoje koristi, temveč bodo v ospredje postavili dobrobit pacienta. Zakon ne sili zdravstvenih delavcev k izvajanju te storitve in nikakor ne izključuje paliativne oskrbe, temveč prav nasprotno, spodbuja njen razvoj.
Prof. dr. Brigita Skela Savič
Predolg molk o trpečem umiranju
Še desetletje nazaj je bilo, se spominja dddr. Pleterski, »nespodobno omenjati trpeče umiranje, kaj šele pomoč pri tem«: »Zdaj ljudje vedo, da je to problem in tudi, da ga je mogoče rešiti«.
Poleg tega je v zakonu – tako Pleterski – toliko varovalk kot v nobenem drugem. Ne samo, da zakon uveljavlja pacientovo voljo, v največji možni meri preprečuje tudi zlorabe, so prepričani njegovi avtorji.
Tudi zdravstvenim delavcem, ki ga ne podpirajo in ki pri pomoči pri prostovoljnem končanju življenja ne bi želeli sodelovati, omogoča pravico do ugovora vesti. V zvezi z njimi je zlasti kritičen dr. Keber. Sklicevanje na »starodavno etično zavezo«, ki izhaja iz premise ne ubijaj, ampak zdravi, je za zdravnike po njegovem »velika moralna ovira«: »Tudi smrt je sestavni del življenja in dolžnost zdravnika je, da omili trpljenje umirajočih.« Kar v bistvu v primerih t. i paliativne sedacije počnejo že sedaj …
Strokovni ugovori različnih zdravniških skupin tudi po dddr. Pleterskem pomenijo le »slabo branje zakona«, razprave o domnevnih določilih v zakonu pa »nerazumevanje (pod)zakonskih aktov«.
Lahko tudi brez psihiatra v zadnjih trenutkih
V postopkih, ki zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja čakajo v prihodnje, so avtorji pripravljeni sprejeti vse predloge, s katerimi bi še lahko izboljšali postopek – kot denimo, da pri izvedbi pomoči ni nujna prisotnost psihiatra, pravi dddr. Pleterski, ki v prvi obravnavi v parlamentu pričakuje »glasovanje na individualni ravni«, medtem ko bi morali v končni fazi o zakonu po mnenju avtorjev pravzaprav »odločati volivci na referendumu, kajti državljanke in državljani Slovenije pričakujejo, da se bodo o tem lahko izrekli«. Zlasti koalicijski poslanci naj jim to omogočijo, pozivajo avtorji zakona, ki ga glede na opravljeno javnomnenjsko anketo podpira 79,5 odstotka volivcev Gibanja Svoboda, 85,7 odstotka volivcev Levice in 70,6 odstotka volivcev Socialnih demokratov.
Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja podpira
- 85,7 odstotka volivcev Levice
- 79,5 odstotka volivcev Gibanja Svoboda
- 70,6 odstotka volivcev Socialnih demokratov.
Zato bo, dodajajo, izglasovanje sprejemljivosti zakona v prvi obravnavi »potrditev volje državljank in državljanov«, sam sprejem zakona pa bi Slovenijo uvrstil v skupino naprednih držav, kjer je pomoč pri svobodnem končanju življenja že uzakonjena. Slovenija bi to storila kot prva država nekdanje Vzhodne Evrope.
Nasprotno bo zavrnitev predloga zakona »izdaja te volje ljudi«.
