Zdravje in varnost marsikdaj odrinjena na stran
Sindikati: treba bi bilo sprejeti normative o najvišji zunanji temperaturi zraka za delavce, ki delo opravljajo na prostem.
Odpri galerijo
Med delavci, ki so najbolj izpostavljeni vremenu in s tem tudi poletni vročini, so prav gotovo tisti, ki si kruh služijo v gradbeništvu. FOTO: Uroš Hočevar/Kolektiff
Armana Jafarija smo zmotili med odmorom za cigareto na terasi lokala Tiskarna v Ljubljani, kjer dela kot kuhar. »Pri nas je vedno vroče, ker burgerje pripravljamo v kopi, ki je ogreta na 300 stopinj Celzija. V teh dneh pa je vročina še posebno huda. Včasih v kuhinji ne morem več zdržati in grem ven. A v času kosil to ni mogoče,« je povedal 27-letnik, ki se strinja, da namestitev klimatske naprave v kuhinji ne bi bila slaba rešitev.
Tudi študentka Diana Rezelj, ki se je k nam usedla za nekaj trenutkov, je prikimala, da je delo v vročini naporno, čeprav se s sodelavci sami dogovarjajo za premore in so na teraso lokala namestili tende. »Zvečer grem doma pod tuš, potem me samo zmanjka,« je povedala. Jafari, Rezljeva in več tisoč drugih mora delati z enako vnemo kot običajno tudi v pasji vročini.
»Ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju je za določeno delovno nalogo potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti nalogi. Prav tako dela ni mogoče izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v delovnem okolju z ustrezno temperaturo, saj visoke temperature povečajo nepazljivost in tudi število delovnih nezgod,« so pred dnevi opozorili v Obalni sindikalni organizaciji KS 90.
Izrazili so ogorčenje, ker hočejo delodajalci, predvsem v delovno intenzivnih panogah, kot so gostinstvo in turizem, gradbeništvo, cestni potniški promet …, kljub vročinskemu valu v epidemiji izgubljeni dohodek v čim krajšem času nadomestiti na račun izkoriščanja delavcev – in čeprav se v teh dejavnostih spopadajo z velikim pomanjkanjem kadra.
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, vendar mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, ki so povezani z vročimi, ni višja od 20 stopinj Celzija. Pri temperaturi nad 27 stopinj Celzija se predvsem v predelovalnih dejavnostih delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša za od štiri do devet odstotkov, zato je treba v takšnih primerih nujno na prvo mesto postaviti zdravje in varnost zaposlenih, opozarjajo v Obalni sindikalni organizaciji.
V gradbeništvu izpostavljajo dela na projektu drugi tir in obnovitvena dela na avtocestnem križu, kjer temperatura pri polaganju asfalta presega 150 stopinj Celzija. V cestnem potniškem prometu opozarjajo na veliko toplotno obremenitev voznikov avtobusov, ki zaradi nošenja mask, toplotnega sevanja skozi vetrobransko steklo ter velikega števila ljudi v avtobusu – po zadnjem rahljanju ukrepov je spet dovoljena polna zasedenost – doživljajo veliko toplotno obremenitev. V dejavnosti komunale urejevalci zunanjih površin opravljajo delo ne glede na vremenske vplive. V trgovini ter pisarnah in proizvodnih halah pa v sindikatu opažajo obraten trend, pretirano hlajenje prostorov, zaradi česar ima vse več zaposlenih glavobole, težave s suhimi očmi in podobno.
V gostinstvu in hotelirstvu se delavci ob vročem vremenu najpogosteje pritožujejo, da delodajalci niso poskrbeli za primerne materiale uniform oziroma zaščitnih oblek ter za zadostno število kosov predpisanih oblačil. Glede pogojev dela pa, da v vročih delovnih prostorih, kot so kuhinje, temperature nemalokrat presegajo 28 stopinj Celzija, »kar zahteva dodatne organizacijske ukrepe podjetja: možnost ohlajanja v drugem veznem prostoru, ki mora imeti 20 stopinj Celzija, dodatne odmore, hladne osvežilne napitke/vodo, možnost dodatnih odmorov med delom, toleranco pri tempu dela, na primer montažo dodatne klimatske naprave in podobno,« našteva sekretarka regijske organizacije Zveze svobodnih sindikatov zahodne Slovenije Irena Jaklič Valenti.
Tudi v Obalni sindikalni organizaciji delodajalcem predlagajo, da v času zelo visokih temperatur zmanjšajo intenzivnost dela, premaknejo delovni čas na zgodnejšo uro ali ga skrajšajo, uvedejo več odmorov, prijaznejše tehnologije (na primer indukcijske kuhalnike namesto klasičnih), delavcem nudijo osvežilne napitke in osebno varovalno opremo ter prezračujejo delovne prostore najmanj dvakrat na dan. Menijo tudi, da bi bilo treba sprejeti normative o najvišji zunanji temperaturi zraka za delavce, ki delo opravljajo na prostem, in da bi bilo treba opraviti strokovno raziskavo o škodljivih učinkih nošenja zaščitnih mask na psihofizično stanje delavcev, saj še te občutek toplotnega nelagodja samo še povečujejo.
Inšpektorat za delo ob tem, da je že desetletje podhranjen, »žal še vedno deluje kot svetovalni organ«, pravi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije Damjan Volf. »Namesto da bi že na začetku postavil meje in gabarite, ob prvem inšpekcijskem nadzoru delodajalcu svetuje, kako naj ne krši delovnopravne zakonodaje.«
Tudi študentka Diana Rezelj, ki se je k nam usedla za nekaj trenutkov, je prikimala, da je delo v vročini naporno, čeprav se s sodelavci sami dogovarjajo za premore in so na teraso lokala namestili tende. »Zvečer grem doma pod tuš, potem me samo zmanjka,« je povedala. Jafari, Rezljeva in več tisoč drugih mora delati z enako vnemo kot običajno tudi v pasji vročini.
»Ob preveliki izpostavljenosti toplotno neustreznemu delovnemu okolju je za določeno delovno nalogo potrebnega več časa ali pa mora biti več delavcev dodeljenih isti nalogi. Prav tako dela ni mogoče izvajati tako dolgo ali tako intenzivno kot v delovnem okolju z ustrezno temperaturo, saj visoke temperature povečajo nepazljivost in tudi število delovnih nezgod,« so pred dnevi opozorili v Obalni sindikalni organizaciji KS 90.
Izrazili so ogorčenje, ker hočejo delodajalci, predvsem v delovno intenzivnih panogah, kot so gostinstvo in turizem, gradbeništvo, cestni potniški promet …, kljub vročinskemu valu v epidemiji izgubljeni dohodek v čim krajšem času nadomestiti na račun izkoriščanja delavcev – in čeprav se v teh dejavnostih spopadajo z velikim pomanjkanjem kadra.
V delovnih prostorih ne sme biti več kot 28 stopinj Celzija.
Nezdravo delovno okolje tudi zaradi pretiranega hlajenja.
Sindikati za nove normative o najvišji temperaturi pri delu na prostem.
Nezdravo delovno okolje tudi zaradi pretiranega hlajenja.
Sindikati za nove normative o najvišji temperaturi pri delu na prostem.
Eni pregreti, drugi podhlajeni
Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija. Izjema so tako imenovani vroči delovni prostori, vendar mora delodajalec poskrbeti, da temperatura zraka v pomožnih prostorih, ki so povezani z vročimi, ni višja od 20 stopinj Celzija. Pri temperaturi nad 27 stopinj Celzija se predvsem v predelovalnih dejavnostih delovna storilnost z vsako stopinjo zmanjša za od štiri do devet odstotkov, zato je treba v takšnih primerih nujno na prvo mesto postaviti zdravje in varnost zaposlenih, opozarjajo v Obalni sindikalni organizaciji.
»Včasih v kuhinji ne morem več zdržati in grem ven. A v času kosil to ni mogoče«.
V gradbeništvu izpostavljajo dela na projektu drugi tir in obnovitvena dela na avtocestnem križu, kjer temperatura pri polaganju asfalta presega 150 stopinj Celzija. V cestnem potniškem prometu opozarjajo na veliko toplotno obremenitev voznikov avtobusov, ki zaradi nošenja mask, toplotnega sevanja skozi vetrobransko steklo ter velikega števila ljudi v avtobusu – po zadnjem rahljanju ukrepov je spet dovoljena polna zasedenost – doživljajo veliko toplotno obremenitev. V dejavnosti komunale urejevalci zunanjih površin opravljajo delo ne glede na vremenske vplive. V trgovini ter pisarnah in proizvodnih halah pa v sindikatu opažajo obraten trend, pretirano hlajenje prostorov, zaradi česar ima vse več zaposlenih glavobole, težave s suhimi očmi in podobno.
FOTO: Voranc Vogel
Zmanjšati intenzivnost dela
V gostinstvu in hotelirstvu se delavci ob vročem vremenu najpogosteje pritožujejo, da delodajalci niso poskrbeli za primerne materiale uniform oziroma zaščitnih oblek ter za zadostno število kosov predpisanih oblačil. Glede pogojev dela pa, da v vročih delovnih prostorih, kot so kuhinje, temperature nemalokrat presegajo 28 stopinj Celzija, »kar zahteva dodatne organizacijske ukrepe podjetja: možnost ohlajanja v drugem veznem prostoru, ki mora imeti 20 stopinj Celzija, dodatne odmore, hladne osvežilne napitke/vodo, možnost dodatnih odmorov med delom, toleranco pri tempu dela, na primer montažo dodatne klimatske naprave in podobno,« našteva sekretarka regijske organizacije Zveze svobodnih sindikatov zahodne Slovenije Irena Jaklič Valenti.
Tudi v Obalni sindikalni organizaciji delodajalcem predlagajo, da v času zelo visokih temperatur zmanjšajo intenzivnost dela, premaknejo delovni čas na zgodnejšo uro ali ga skrajšajo, uvedejo več odmorov, prijaznejše tehnologije (na primer indukcijske kuhalnike namesto klasičnih), delavcem nudijo osvežilne napitke in osebno varovalno opremo ter prezračujejo delovne prostore najmanj dvakrat na dan. Menijo tudi, da bi bilo treba sprejeti normative o najvišji zunanji temperaturi zraka za delavce, ki delo opravljajo na prostem, in da bi bilo treba opraviti strokovno raziskavo o škodljivih učinkih nošenja zaščitnih mask na psihofizično stanje delavcev, saj še te občutek toplotnega nelagodja samo še povečujejo.
Inšpektorat za delo ob tem, da je že desetletje podhranjen, »žal še vedno deluje kot svetovalni organ«, pravi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije Damjan Volf. »Namesto da bi že na začetku postavil meje in gabarite, ob prvem inšpekcijskem nadzoru delodajalcu svetuje, kako naj ne krši delovnopravne zakonodaje.«
