Zdravniki ponoči nič več v Dobovo

Brežice – Zaradi edine vstopne točke za prebežnike v Sloveniji v brežiški občini občani pri zdravstveni oskrbi ne čutijo posledic begunske krize. V bolnišnici begunce oskrbi osebje v posebni enoti z dvema ležiščema med rednim delovnim časom, na terenu pa z marcem niti v nočnem času ne bo več članov brežiške nujne medicinske pomoči (NMP).

Na železniško postajo v Dobovo na dan običajno pripeljejo štirje vlaki s po nekaj manj kot tisoč begunci in migranti, večji del potrebne zdravstvene oskrbe pa opravijo slovaški zdravniki v improvizirani ambulanti v sprejemnem centu Dobova livarna. »Slovaki na dan opravijo povprečno po sto pregledov, pred dnevi so jih zabeležili 175. Pri nas bodo do 28. februarja in so zelo dobro opremljeni. Na razpolago imajo celo ultrazvok, s katerim lahko pregledujejo tudi nosečnice,« pravi Mojca Sušin Pibernik iz brežiškega zdravstvenega doma. »Brežiške ekipe NMP se v delo z begunci od konca novembra vključujejo zgolj v nočnih urah in ob nedeljah, ko sta v pripravljenosti tehnik in zdravstveni delavec. Ko pripelje vlak, se odpravita na postajo v Dobovi. Lokalne ekipe na dan opravijo od enega do pet pregledov. Ob vlakih, ki v Slovenijo pridejo čez dan ob delavnikih, je navzoča zdravnica iz Podčetrtka.«

Omenjeni sistem oskrbe beguncev na vstopni točki ob rednem delu koordinirata Sebastjan Komočar in Matej Bončina iz krške oziroma brežiške NMP, v veljavi pa je od zadnjih dni novembra. Takrat so namreč podpisali memorandum med ministrstvom za zdravje in organizacijo WAHA s sedežem v Franciji, ki zdravstveno pomaga ženskam in otrokom v zapostavljenih skupnostih po svetu. Zaposleni v zdravstvenih domovih se z begunci, tudi na željo ministrstva, ukvarjajo kot prostovoljci. Da so uradno izpolnili ta pogoj, so se kot prostovoljci morali celo včlaniti v zavod Krog, vmesni člen med njimi in organizacijo WAHA.

A s koncem meseca bodo Brežičani ministrstvu odpovedali prostovoljno pomoč. Odločitev so sprejeli na petkovem sestanku vodstva brežiškega zdravstvenega doma, del vzroka zanjo pa se skriva tudi v današnjem začetku delovanja enotne urgentne službe v brežiški bolnišnici. Zdajšnji kader bo namreč močno obremenjen že z rednim delom, pravi Mojca Sušin Pibernik. »S 1. marcem bomo to sodelovanje odpovedali. Za delo z begunci morajo naši ljudje biti v pripravljenosti tri noči, ne morejo iti nikamor, dobijo pa vsega 20, 30 evrov. Hkrati prebežnikom ne pripada boljša, pogostejša ali kakovostnejša oskrba, kot jo imajo Slovenci. Zaradi le nekaj sto metrov oddaljene slovaške ekipe namreč ni potrebe po navzočnosti naše ekipe na železniški postaji. Bomo pa še naprej nabavljali vsa zdravila in medicinsko opremo za begunce ter vsak dan pošiljali poročila ministrstvu.«

Posebna soba za begunce

V brežiški bolnišnici so za begunce in migrante uredili poseben prostor z dvema posteljama, kjer lahko tujce tudi deloma izolirajo. Hospitalizacij je zaradi velikega prispevka Slovakov razmeroma malo, pravi Sušin Pibernikova: »Med najbolj pogostimi težavami so zimski respiratorni infekti, driske, enako kot v slovenski populaciji. Sumi na tuberkulozo niso bili potrjeni, nekaj ran je bilo treba kirurško oskrbeti.«